Načrtovanje trženja v visokošolski knjižnici

primer Centralne ekonomske knjižnice

Avtorji

  • Tomaž Ulčakar Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Centralna ekonomska knjižnica

DOI:

https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.4

Povzetek

V akademskem okolju je dejavnostim trženja namenjeno premalo pozornosti, še zlasti to velja v visokošolskih knjižnicah, kjer sta trženje in promocija knjižnice ter njenih storitev pomembna za ozaveščanje uporabnikov o obstoju knjižnice, zbirke in storitev. V zadnjem obdobju se visokošolske knjižnic soočajo z nekaterimi bistvenimi spremembami, ki širijo storitve knjižnice preko meja tradicionalno najpomembnejše izposoje gradiva. Knjižnice prevzemajo vedno več novih vlog, saj se v zelo kratkem času razvijajo nove storitve. Ustvarjanje blagovne znamke in trženje specializiranih knjižničnih storitev v visokošolski knjižnici je lahko uspešno z upoštevanjem teoretičnih konceptov načrtovanja trženja. Del načrtovanja trženja je tudi segmentacija uporabnikov, ki razkrije ključne skupine in tako lahko visokošolska knjižnica oblikuje ciljno trženje in prilagaja storitve zgolj določeni skupini uporabnikov. Osnovna trženjska strategija s pomočjo koncepta »7 P« trženjskega spleta bo prikazana na primeru Centralne ekonomske knjižnice, ki tako izkazuje ustreznost koncepta za visokošolske knjižnice. Prikaz trženjskega načrta Centralne ekonomske knjižnice bo pokazal, da je možno uspešno tržiti nove, specializirane storitve ter ustvariti novo blagovno znamko. Ker se družba in tehnologija zelo hitro spreminjata, se tudi zahteve uporabnikov dinamično spreminjajo, zato se morajo knjižnice na to vseskozi prilagajati in vzpostavljati nove načrte trženja.

Prenosi

Objavljeno

2023-04-19

Kako citirati

Ulčakar, T. (2023). Načrtovanje trženja v visokošolski knjižnici: primer Centralne ekonomske knjižnice. Knjižnica, Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 66(3-4), 109–132. https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.4

Številka

Letn. 66 Št. 3-4 (2022)

Rubrike

ČLANKI

Licenca

    1. Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
    2. Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
    3. Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).