Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike

Ključne besede: splošne knjižnice, osrednje območne knjižnice, Slovenija, gluhe in naglušne osebe, knjižnične storitve, lahko branje

Povzetek

Namen: V članku je predstavljeno trenutno stanje knjižničnih storitev, ki so posebej prilagojene za gluhe in naglušne uporabnike, v osrednjih območnih knjižnicah in njihovih enotah po celotni Sloveniji.

Metodologija/pristop: Uporabljeni sta bili anketna metoda in intervju, vzorci so namenski. Leta 2014 je bila opravljena kratka pilotna anketa med slovenskimi splošnimi knjižnicami o njihovi ponudbi storitev in gradiva za gluhe in naglušne uporabnike. Leta 2020 smo podatke dopolnili z intervjujem  s knjižničarji, ki se ukvarjajo z obravnavano uporabniško skupino v sedmih osrednjih območnih knjižnicah (Celje, Novo mesto, Kranj, Ravne na Koroškem, Koper Ljubljana in Maribor), podatke o knjižnici v Murski Soboti pa smo pridobili iz literature, ki nam jo je posredovala direktorica omenjene knjižnice, saj niso želeli sodelovati v raziskavi. Za širšo sliko o tematiki te uporabniške skupine smo opravili tudi intervju s strokovnjakinjo za prilagajanje gradiva za gluhe in naglušne, ki je zaposlena na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Z anketo smo zajeli tudi 55 članov društev gluhih in naglušnih po celotni Sloveniji.

Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so gluhe in naglušne osebe slabo seznanjene s ponudbo storitev, ki so jim trenutno na voljo v slovenskih splošnih knjižnicah, a knjižnice vseeno pogosto obiskujejo. Teh  prilagojenih storitev je v knjižnicah malo. Knjižničarji so poudarili, da je na knjižnem trgu gradiva, ki bi ustrezalo gluhim in naglušnim uporabnikom, zelo malo, je pa spodbudno, da naročajo vse gradivo, ki je na voljo.  Zelo je pomembno, da so vodstvo knjižnice, knjižničarji in ostali zaposleni dobro  seznanjeni z različnimi oblikami oviranosti uporabnikov, ki knjižnico obiskujejo, tako lahko za njih pripravijo ustrezno gradivo in storitve ter jim pomagajo, kadar potrebujejo pomoč.

Omejitve raziskave: Vzorec ne predstavlja vseh gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji, saj je to številko zelo težko določiti. Prav tako v raziskavi niso želele  sodelovati vse osrednje območne knjižnice v Sloveniji.

Uporabnost raziskave: Rezultati so uporabni za vse slovenske splošne knjižnice, ki se želijo še bolj približati gluhim in naglušnim uporabnikom. Knjižnice, ki zaenkrat še ne izvajajo aktivnosti za to uporabniško skupino, lahko rezultate  vzamejo kot ideje  in na osnovi le-teh oblikujejo podobne storitve.

Literatura

Bon, M. (Ur.). (2019). Poročilo o dejavnostih splošnih knjižnic za uporabnike s posebnimi potrebami v letu 2018: po območjih OOK za Ministrstvo za kulturo o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2014-D2021. Pridobljeno 25.9.2020 s spletne strani: https://www.nuk.uni-lj.si/nuk/ook-publikacije?utm_medium=email&utm_source=newsletter_731&utm_campaign=nova-welcome-to-nuk
Day, J. M. (Ur.). (2010) Guidelines for library serviceses to deaf people. Pridobljeno 16.11.2020 s spletne strani: https://www.ifla.org/files/assets/hq/publications/professional-report/62.pdf
Dornik, I. (2009). Bralna pismenost pri gluhih mladostnikih. Pedagoška fakulteta v Ljubljani: Magistrsko delo.
Guidelines for easy-to-read materials. 2nd ed. IFLA, 2012. Pridobljeno 25.11.2020 s spletne strani: https://www.ifla.org/files/assets/hq/publications/professional-report/120.pdf
Handman, G. (Ur.). (2002). Video Collection Development in Multi-type Libraries: A Handbook. London: Greenwood press.
Haramija, D. in Knapp, T. (2019). Lahko je brati: lahko branje za strokovnjake. Podgorje pri Slovenj Gradcu: Zavod Risa.
Kanič, I., Leder, Z., Ujičič, M., Vilar, P. In Vodeb, G. (2011). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Košir, S. (Ur.) (1999). Sluh – naglušnost in gluhost. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Lujić, D. (2019). Services of the Maribor public library for the deaf and hard of hearing people. International federation of library associations and institutions. General conference and assembly, Athens. Pridobljeno 11.12.2020 s spletne strani: http://library.ifla.org/2438/1/127-lujic-en.doc.pdf
Pavlič, M. (2016). Kako otrok z okvaro sluha usvoji jezik?: priročnik za starše in strokovne delavce. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Rijavec Škerl, A. (2018). Slovenski znakovni jezik in njegova raba. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Rijavec Škerl, A. (2019). Spremna beseda. V A. Žele. Znakovni jezik: govorica kretenj z vidika uzaveščanja (pravo)pisnih zakonitosti slovenščine: kako iz kretalne govorice v zapisano slovenščino. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Schaeffer, C. (2014). Using new technology to comply with ADA assistive listening requirements. Public Library Quarterly, 33(2), 131-144.
Selander, P. (2003). How does deafness affect learning. Journal of Deaf Studies and Deaf Education, 9(9), 2-18.
Šek Škafar, K. (2019).Uporabniki s posebnimi potrebami v splošnih knjižnicah: primer Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Pisna naloga za bibliotekarski izpit. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Turk, T. (2020). Storitve slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Objavljeno
2022-06-02
Kako citirati
Petrič TurkT., & VilarP. (2022). Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike. Knjižnica, Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 65(1-2), 37-60. https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.2
Rubrike
ČLANKI