Značilnosti razvoja in delovanja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (1949–1991)
uvajanje informacijske tehnologije in vpetost v mednarodno okolje
Ključne besede:
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, visokošolske knjižnice, specialne knjižnice, knjižnični informacijski sistemiPovzetek
V prispevku sta opisana delovanje in razvoj Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) od ustanovitve do leta 1991. Knjižnica, ki so jo leta 1949 ustanovili na pobudo visokošolskih učiteljev in raziskovalcev ter ob veliki podpori političnega vodstva tedanje države, se je v vseh letih svojega delovanja bistveno razlikovala od drugih visokošolskih in specialnih knjižnic v tistih časih. Poleg opravljanja dejavnosti univerzitetne knjižnice je uspešno sledila širšemu namenu, in sicer kot informacijska podpora gospodarstvu in pri razvoju specialnih knjižnic. CTK si je ves čas svojega delovanja prizadevala, da je uresničevala želje uporabnikov, kolikor se je le dalo. Tako je npr. izposojala na dom posamezne številke revij, kar ni bila praksa knjižnic. Danes je CTK po velikih družbenih in tehnoloških spremembah predvsem sodobna univerzitetna knjižnica, ki zagotavlja odprto nacionalno raziskovalno in izobraževalno infrastrukturo. Pri tem so ji v pomoč strokovne organizacije in forumi, kot so npr. LIBER, European Open Science Cloud in Koalicija S.
Literatura
I. Simpozij tehniške besede. (1960). Ljubljana: Zveza ing. in tehnikov.
I. Simpozij tehnične in znanstvene dokumentacije. (1962). Ljubljana: Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije.
Ball, R. (2014). Die pausenlose Gesellschaft: Fluch und Segen der digitalen Permanenz. Stuttgart: Schattauer.
Buila, S. (1989a). Kratek okvirni pregled dela odbora za razvoj CTK pri GZS. Nova proizvodnja, 40(1–2), 40–42.
Buila, S. (1989b). Poročilo o dejavnostih v pripravah na gradnjo novega poslopja CTK. Nova proizvodnja, 40(1–2), 42–44.
Buila, S. (1989c). Programske osnove nove CTK. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. Interno gradivo (20 strani, 1 priloga).
Cveljo, K. (1979). Special Librarianship in Yugoslavia: The Central Technical Library at University of Ljubljana. Special libraries, 70(5–6), 239–248.
Čučnik-Majcen, N. (1985). Vključevanje Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani v izgradnjo enotnega knjižnično-informacijskega sistema in desetletna aktivnost na področju avtomatizacije njenega poslovanja. V Deseta skupština Saveza društava bibliotekara Jugoslavije, Opatija, 19. i 20. ožujka 1984 (str. 128–131). Zagreb: Savez društava bibliotekara Jugoslavije.
Čučnik-Majcen, N. (1987). Nova obzorja v bibliotekarstvu – 21. stoletju naproti: 25. generalna konferenca IFLA (24. 8.–29. 8. 1986). Raziskovalec, 17(6–7), 233–235.
Čučnik-Majcen, N. (1992). Electronic publishing possibilities, barriers and enviroment in Slovenia and past Jugoslavia. V Libraries and electronic publishing: promises and challenges for the 90ʼs: 14th International Essen Symposium: 14th–17th October 1991 (str. 116–121). Essen: Universitätsbibliothek Essen.
Čučnik-Majcen, N. (1999). Nekaj misli ob 50-letnici CTK-ja. V Zbornik 50 let Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (str. 5–7). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze.
Čučnik-Majcen, N., Dömötör, A., Schmidmaier, D. in Zsidai, J. (1985). Access to information in an electronic age: centrally planned economy – versus free enterprise (discussion). Purdue: IATUL. Pridobljeno 8. 9. 2019 s spletne strani: http://docs.lib.purdue.edu/iatul/1985/papers/21
Čučnik-Majcen, N., Šlajpah, M. in Koželj, J. (1985). Prizadevanja za gradnjo Centralne tehniške knjižnice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Knjižnica, 29(4), 314–326.
Filo, B., Ludvik, S. in Pacheiner-Klander, V. (1978). Literatura s področja bibliotekarstva in informatike v NUK in CTK v Ljubljani ter UK v Mariboru. Knjižnica, 22(3–4), 285–296.
Giljarevskij, R. S. in Mihajlov, A. I. (1975). Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. FID 481.
Grad, J. (2018). Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU. Uporabna informatika, 26(3), 89–93.
Izjava GZS o gradnji nove Centralne tehniške knjižnice. (1989, 20. maj). Delo, 31, str. 3.
Kanič, I. (1996). Petdeset let republiške matične knjižice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. V L. Šetinc (ur.), Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice (str. 55–62). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Kavčič, K. (1960). O pomenu, razvoju in organizaciji tehniških knjižnic. Knjižnica, 4(1–4), 33–41.
Kavčič, K. (1964). Tehniške knjižnice v perspektivnem razvoju 1964–1970. Knjižnica, 8(1–2), 13–17.
Kokole, J. (1973). Dipl. inž. Kajetan Kavčič. Nova proizvodnja, 24(3), 109–110.
Konferenca IATUL: international cooperation among technological university libraries. Tematska številka IATUL 1989. (1989). Knjižnica, 33(1).
Kontler-Salamon, J. (2016, 17. november). V Cobissovi mreži bi lahko bil ves Zahodni Balkan. Delo, 58, str. 14.
Kontler-Salamon, J. (2017, 29. junij). Eden najuspešnejših izvozov našega znanja ogrožen?. Delo, 59, str. 13.
Kovačič-Perc, C. (1983). Specializirani informacijski center za graditeljstvo. Gospodarski vestnik, 32(48), 26–28.
Kovačič-Perc, C. (1987a). Opis baze podatkov DO-GR delovne organizacije s področja graditeljstva v SR Sloveniji: Katalog rešitev in storitev, opreme in sredstev za informacijske sisteme. Gospodarski vestnik, str. 8.12.020.
Kovačič-Perc, C. (1987b). Opis baze podatkov ICONDA: Katalog rešitev in storitev, opreme in sredstev za informacijske sisteme. Gospodarski vestnik, str. 8.12.030.
Kovačič-Perc, C. (1987c). Opis baze podatkov RSWB: Katalog rešitev in storitev, opreme in sredstev za informacijske sisteme. Gospodarski vestnik, str. 8.12.040.
Kovačič-Perc, C. (1987d). Opis baze podatkov SAIDC-GR: Katalog rešitev in storitev, opreme in sredstev za informacijske sisteme. Gospodarski vestnik, str. 8.12.050.
Kovačič-Perc, C. in Kuštrin-Čemažar, M. (1979). Prispevek univerzalni dostopnosti publikacij s pomočjo medknjižnične izposoje. Nova proizvodnja, 30(1–6), 169–170.
Lasić-Lazić, J. (1998). Prispevek prof. dr. Boža Težaka k utemeljitvi izobraževanja informacijskih strokovnjakov s posebnim ozirom na izobraževanje bibliotekarjev. COBISS obvestila, 3(3), 25–30.
Lebez, M. (2017). Nada Čučnik Majcen – 80 let. Knjižničarske novice, 27(3–4), 34–35.
Leske, Z. (1973). Bežen pogled na vzgojno delo ASLIBA za knjižničarsko in informacijsko službo. Knjižnica, 17(1–4), 109–112.
Ludvik, S. (1969). Centralna tehniška knjižnica. V Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani: 1919–1969 (str. 591–600). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Ludvik, S. (1970). Dvajset let Centralne tehniške knjižnice. Knjižnica, 14(1–4), 86–89.
Martelanc, T. (1986). Razvoj knjižničnoinformacijskega sistema v Sloveniji. Knjižnica, 30(3–4), 9–19.
Melihar, I. (1984). Informatika z dokumentalistiko. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.
Mirt-Levovnik, V. (1973). Obravnavanje dokumentacijskih informacij z računalnikom po SAIDC. Knjižnica, 17(1–4), 50–68.
Mole, M. (1953). Poročilo o delu knjižnice v letu 1952. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. Interno gradivo.
Mrkun, V. (1981). Problematika uvoza znanstvene in strokovne literature v letu 1981. Raziskovalec, 11(3), 83–84.
Ostanek, M. (1978). Izobraževanje delavcev v CTK. Knjižnica, 22(3–4), 256–257.
Ostanek, M. (1984). COMPENDEX podatkovna zbirka za področje tehnike. Gospodarski vestnik, 33(1), 39–40.
Ostanek, M. (1986). Centralna tehniška knjižnica in mednarodna zveza za dokumentacijo – FID. Nova proizvodnja, 37(5–6), 172–173.
Ostanek, M. (1987). Opis baze podatkov COMPENDEX: Katalog rešitev in storitev, opreme in sredstev za informacijske sisteme. Gospodarski vestnik, str. 8.12.010.
Pejanovič, S. (1999). CTK – leta rasti. V Petdeset let Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani: 1949–1999 (str. 11–23). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.
Podpac, J. (1963). O odnosih med bibliotekarstvom in dokumentacijo. Knjižnica, 7(1–2), 1–14.
Poročilo knjižnice za poslovno leto 1984. (1985). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK).
Poročilo knjižnice za poslovno leto 1985. (1986). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK).
Poročilo knjižnice za poslovno leto 1989. (1990). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK).
Posvetovanje knjižničarjev strokovnih knjižnic. (1960). Knjižnica, 4(1–4), 155–156.
Posvetovanje o tehniških knjižnicah CTK. (1963). Ljubljana: Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije.
Priročnik za poslovanje specialnih knjižnic. (1969). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.
Puhar, A. (1988, 14. september). Olajšanje in bolezni, povezane z računalniki. Znanje za razvoj. Delo, 30, str. 5.
Purdue University. (B. l.). 1989 IATUL proceedings [spletna stran]. West Lafayette, IN: Purdue University. Pridobljeno 15. 10. 2020 s spletne strani: https://docs.lib.purdue.edu/iatul/1989/
Rijavec, J. (1965). Ob smrti Justine Podpačeve. Knjižnica, 9(1–4), 77.
Rupel, M. (1961). O centralnem katalogu. Knjižnica, 8(1–4), 39–48.
Sečić, D. (1989). Nekaj problemov pri razvoju sodelovanja knjižnic v sistemu znanstvenih in tehnoloških informacij v Jugoslaviji. Knjižnica, 33(1), 91.
Šlajpah, M. (1974a). Petindvajset let dela Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani 1949–1974. Nova proizvodnja, 25(5–6), 151–153.
Šlajpah, M. (1974b). Uvajanje študentov prvih letnikov univerze v uporabo knjižnice in primarne vire literature. Knjižnica, 18(1–2), 48–57.
Šlajpah, M. (1979). Sodobna usmeritev Centralne tehniške knjižnice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Nova proizvodnja, 30(1–6), 155–159.
Šlajpah, M. (1998). Prof. dr. Božo Težak – njegovo ime je bilo in je še vedno sinonim za informacijske znanosti. COBISS obvestila, 3(3), 15–18.
Šlajpah, M. in Kokole, J. (1972). Programske osnove za gradnjo novega poslopja Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani na parceli med Tržaško cesto, Jamovo ulico, Lepim potom in Groharjevo ulico. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.
Šlajpah, M. (ur.). (1989). Centralna tehniška knjižnica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani – CTK 1949–1989: 40 let dela za univerzo in gospodarstvo. (1989). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.
Šturm, L. (1973). Nova izdaja kataloga periodičnih publikacij Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani, izdelanega z računalnikom. Knjižnica, 17(1–4), 69–77.
Šturm, L. (1979). 30 let Centralne tehniške knjižnice. Nova proizvodnja, 30(1–6), 161–162.
Tausig, S. (1951). Poročilo CTK za leto 1950. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. Interno gradivo.
Tovornik, S. (1978a). Informacija o študiju »Izobraževanje uporabnikov znanstvenih in tehničnih informacij«. Knjižnica, 22(3–4), 258–260.
Tovornik, S. (1978b). Obisk predstavnikov LR Kitajske v SR Sloveniji. Knjižnica, 22(3–4), 115.
Tovornik, S. (1984). Vodnik: CTK 35 let. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.
Tovornik, S. (1989). Mara Šlajpah: 47 let dela, posvečenega razvoju knjižničarske stroke. Knjižnica, 33(2), 141–144.
Verbič, D., Antončič, M., Čufer, S., Selan, M., Skočir, E. in Vrezec, V. (1987). Poslovni informacijski sistem Centralne tehniške knjižnice Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja: zbornik referatov (str. 30–70). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica.
Videmšek, B. (2018, 11. januar). Vojna in mir: digitalni stalinizem. Delo, 60, str. 5.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).
