Kako umestiti tradicijo v sodobnost?
Maistrova knjižnica kot kulturni spomenik prinaša s svojimi posebnostmi izvirne postavitve nove izzive z umestitvijo v redni fond UKM
Ključne besede:
Maistrova knjižnica, kulturni spomenik državnega pomena, Univerzitetna knjižnica Maribor, osebne knjižnice, COBIB, inkorporacija, inventarizacija, signiranjePovzetek
Namen: V letu 2018 je Maistrova knjižnica, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM), postala kulturni spomenik državnega pomena. Gre za celovito knjižno zapuščino, ki je od leta 1998, ko je bila podpisana darilna pogodba z dediči generala Maistra, v lasti Univerzitetne knjižnice Maribor. Z razglasitvijo se je UKM zavezala k ustreznemu popisu knjižničnega gradiva iz Maistrove zapuščine. Ker gre za izjemno osebno knjižnico, je UKM tako pri postavitvi kot pri popisovanju težila k ohranitvi izvirne postavitve, kolikor se le da. To ni pomembno le z vidika same hrambe in zaščite gradiva, temveč predvsem zaradi popisa in prezentacije knjižne zapuščine osebne knjižne zbirke Maistrove knjižnice – maistriane kot kulturnega spomenika. Tako se ohranja knjižnična zbirka kot celota, ohranja se tudi princip provenience in njene prvotne ureditve, vendar z vidnostjo v vzajemnem računalniškem katalogu.
Metodologija/pristop: Gre za kronološki pregled postopnih korakov od prevzema do razglasitve. Zaradi umanjkanja splošnih navodil ali priporočil, kako inkorporirati izvirne signature v sistem COBISS, gre za popis postopkov in odločitev, ki so pripeljali do sprejetih prilagoditev. Taka obravnava osebnih knjižnic je pri nas prej izjema kot pravilo, saj knjižničarska stroka še ni prepoznala pomena celostne obravnave in ohranitve osebnih knjižnic kot kulturnozgodovinske vrednosti.
Rezultati: Specifika postavitve gradiva v osebni knjižnici, ki izhaja iz izvirne postavitve njenega tvorca, vpliva na delovne postopke. Predstavljene rešitve pri signiranju, inventariziranju in opremi gradiva, kot tudi inkorporiranje obstoječe izvirne postavitve v sistem COBISS na način, kot ga zahtevajo pravila o vpisovanju podatkov o zalogi, vključno z nastavitvami lokalnih šifrantov, kažejo, da inkorporacija izvirne postavitve ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. S seboj prinaša posebnosti, ki niso čisto kompatibilne pri ‘prenosu’ v sistem COBISS in njegove zakonitosti, zato je predstavljena rešitev, ki se je zdela v UKM pri popisovanju najbolj sprejemljiva. Maistrova knjižnica v UKM tako postaja vidna v COBIB-u, hkrati pa ohranja svojo avtentično postavitev in izjemnost.
Omejitve (raziskave): Osebne knjižnice so zrcalo posameznika, ne le po sami vsebini, temveč tudi po razvrščanju. Te specifike se lahko kažejo kot obremenjujoče, ko skušamo izvirno postavitev in označevanje prenesti v obstoječi sistem popisovanja zaloge. Slednji namreč ne omogoča vključitve vseh posebnosti.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Prispevek predstavlja organizacijo dela in postopke popisovanja, predvsem pa natančneje razloži strukturo postavitve in signature. Predstavljene rešitve so lahko v pomoč drugim skrbnikom osebnih knjižnic, ki stremijo k širši promociji vsebin s popisovanjem v slovenski vzajemni katalog. Maistrova knjižnica v UKM je primer sistematične obravnave osebnih knjižnih zbirk. Ohranja svojo avtentičnost, hkrati pa sledi današnji knjižničarski stroki.
Literatura
Bibliotekarski terminološki slovar. (2009). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Cundrič, J. (1998, 21. november). Maistrove knjige dostopne javnosti. Večer, 54, str. 18.
Glaser, J. (1934). Rudolf Maister – Vojanov kot pesnik. Kronika slovenskih mest, 1(4), 264–266.
Golob, S. (2014). Ocena Maistrove knjižne zbirke. Ljubljana: Trubarjev antikvariat.
Kerec, B. (2003). Zbirka drobnih tiskov. V V. Stavbar in S. Kurnik Zupanič (ur.), 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903–2003: jubilejni zbornik (str. 139–144). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
Kodrič-Dačić, E. (2014). Kulturno-zgodovinska vrednost osebne knjižnice Rudolfa Maistra (1874–1934). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Kodrič-Dačić, E. (2015). Maistrova knjižnica: kaj je znanega o osebnih knjižnicah znamenitih Slovencev in kaj te govorijo o svojih tvorcih?. Knjižnica, 59(3), 121–137.
Lenard, L. (1919). Knjižnica generala Maistra. Straža, XI, 25. 7., str. 1; 28. 7., str. 1.
Maister, B. (1968, 21. november). Bil je dober in prijeten, a hkrati neizprosen mož. Večer, 24, str. 9, 11.
Odlok o razglasitvi Maistrove knjižnice za kulturni spomenik kulturnega pomena. (2018). Uradni list RS, št. 72/2018.
Sapač, I. (1998): Maistrova knjižnica [zloženka]. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
Serčič, D. (1998). Maistrova knjižnica: delovni popis darovanega gradiva (monografije in periodika). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Interno gradivo.
Stavbar, V. (2011). Maistrova knjižnica. Časopis za zgodovino in narodopisje, 82(29–283), 245–251.
Stavbar, V. (2014). Maistrova knjižnica UKM [zloženka]. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
Stavbar, V. in Kolbič, G. (2015). Maistrova knjižnica v UKM: pridobitev in hramba osebne knjižnice generala Maistra v Univerzitetni knjižnici Maribor. Knjižnica, 59(3), 139–152.
Vidmar, J. (1985). Obrazi. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Drugi uporabljeni viri
Darilna pogodba. (1998). UKM, št. 5740, z dne 13. 10. 1998. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Interno gradivo.
Hartman, B. (1989). Rudolf Maister. Ljubljana: Partizanska knjiga.
Hartman, B. (1998). Rudolf Maister, general in pesnik. Ljubljana: DZS.
Maister, R. (1914). Slovenska bibliografija za l. 1907–1912. Slovan, XII(2), 93–94.
Ministrstvo za kulturo, INDOK center. (1956). Arhiv spisov, spis 107/1961.
Pavlič, J. (2010). Ni bil le general, ampak tudi bibliofil: Maistrova knjižnica. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Remšak, P. (2012). Ocena stanja materialnega varovanja v domoznanskih depojih v Univerzitetni knjižnici Maribor. V Materialno varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji: ocena stanja depojev v Osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor (str. 131–140). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino.
UKM, Rokopisna zbirka, Ms 589. Maister, B. (1978). Usoda Maistrove knjižnice med okupacijo 1941–1945.
UKM, Rokopisna zbirka, Ms 671. Maister Rudolf. (1911). Pismo Lavoslavu Schwentnerju.
Vloga za razglasitev Maistrove knjižnice za spomenik državnega pomena. (2014, 17. november). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Interno gradivo.
Žnidaršič, M. (2008, 24. september). General Rudolf Maister bibliofil. Delo, 50, str. 19.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).
