Pomen digitalizacije in integracije papirne muzejske dokumentacije
predhodna objava
Povzetek
Namen: Raziskali bomo pomen muzejske dokumentacije v papirni obliki. Ta obsega različne vrste dokumentacije, ki se tiče muzejskih predmetov. Raziskali bomo tudi njen položaj in vlogo v kontekstu celovitega dokumentiranja kulturne dediščine. Naš drugi cilj je razumevanje odnosa kustosov do dokumentacije v papirni obliki ter vpogled v obstoječo prakso. Ugotoviti želimo potrebe kustosov do te dokumentacije. Pregledali bomo tudi ustrezne oblike njene integracije v celovite sisteme dokumentacije, in sicer v smislu spoštovanja načela kontinuitete muzejske dokumentacije. Raziskali bomo možnosti, da bi se dokumentacijo v papirni obliki z digitalizacijo vključilo v računalniške procese inventarizacije in katalogizacije muzejskega gradiva.
Metodologija/pristop: Prikazali bomo teoretični in zakonski okvir, v katerem je opredeljeno varovanje kontinuitete muzejske dokumentacije. Prikazali bomo tudi načrt empirične raziskave, ki bo potekala v dveh delih. V prvem delu bomo izvedli fokusno skupino kot eksplorativno kvalitativno metodo. V drugem delu bomo izvedli anketo kot kvantitativno raziskovalno metodo. Z anketo bomo preverili raziskovalna vprašanja na večjem vzorcu kustosov na Hrvaškem.
Rezultati: Zasnovali smo ustrezni teoretični okvir. Pregledali smo literaturo, primere digitalizacije in integracije dokumentacije v papirni obliki v Muzeju mesta Zagreba. Podrobno je opisan načrt empirične raziskave.
Omejitve raziskave: Ker tema še ni dovolj raziskana, bomo z eksplorativno raziskavo identificirali ključne tematske enote in vprašanja za kvantitativno raziskavo.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Prvič se pristopa k podrobnemu raziskovanju dokumentacije v papirni obliki. Pričakujemo visoko uporabno vrednost rezultatov: raziskavo je mogoče ponoviti v drugih državah ali v mednarodnem okolju. Ponuditi je mogoče pomembne smernice pri določanju prioritet za digitalizacijo stare dokumentacijo in pri njeni integraciji v muzejske informacijske sisteme. Raziskali in nadgradili bomo tudi prednosti digitalizacije stare dokumentacije za povečanje stopnje računalniške inventarizacije oziroma za zmanjševanje zaostanka v dokumentiranju ter zagotavljanju kontinuitete muzejske dokumentacije.
Literatura
Buckland, M. K. (1991). Information as thing. Journal of the American Society for Information Science, 42(5), 351–360. doi: 10.1002/(SICI)1097-4571(199106)42:5<351::AIDASI5>3.0.CO;2-3
Christie, S. C. (2005). How improving documentation, as part of the remit of collections management, can increase intellectual access to museum collections for the purpose of academic research. Doctoral dissertation. St Andrews: University of St Andrews. Retrieved 19. 9. 2019 from: http://hdl.handle.net/10023/12907
Coburn, E., Light, R., McKenna, G., Stein, R., & Vitzthum, A. (2010). LIDO-light weight information describing objects version 1.0. Paris: International Committee of Museums. Retrieved 10. 10. 2019 from: http://www.lido-schema.org/schema/v1.0/lido-v1.0-specification.pdf
Dodds, D., & Ravilious, E. (2009). The Factory Project: digitization at the Victoria and Albert Museum. Art libraries journal, 34(2), 10–16.
Franulić, M. (2006). Neki aspekti muzejske djelatnosti u Hrvatskoj: statistički pregled na temelju podataka iz Registra muzeja, galerija i zbirki RH, 2006. Informatica museologica, 37(1–4), 164–177.
Grant, A., Nieuwenhuis, J., & Petersen, T. (Eds.). (1995). International guidelines for museum object information: the CIDOC information categories. Paris: International Committee for Documentation of the International Council of Museums. Retrieved 10. 10. 2019 from: http://network.icom.museum/fileadmin/user_upload/minisites/cidoc/DocStandards/guidelines1995.pdf
ICOM Statutes [Web page]. (2010, 20. August). Paris: International Committee of Museums. Retrieved 19. 9. 2019 from: http://archives.icom.museum/statutes.html#2
Jones, M. (2018). From catalogues to contextual networks: reconfiguring collection documentation in museums. Archives and records, 39(1), 4–20. doi: 10.1080/23257962.2017.1407750
Kolveshi, Ž. (2007). Stota obljetnica Muzeja grada Zagreba, 1907–2007. Zagreb: Muzej grada Zagreba.
Maroević, I. (1986). Sadašnjost baštine. Zagreb: Društvo povjesničara umjetnosti SR Hrvatske. Maroević, I. (1993). Uvod u muzeologiju. Zagreb: Zavod za informacijske studije.
Mensch, P. van (1992). Towards a methodology of museology. Doctoral dissertation. Zagreb: University of Zagreb.
Muzeji, galerije i zbirke u 2015. (2016). Priopćenje Državnog zavoda za statistiku Republike Hrvatske, 53(8.3.1). Zagreb: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske. Retrieved 19. 9. 2019 from: https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2016/08-03-01_01_2016.htm
Navarrete Hernández, T. (2013). Digital cultural heritage. In I. Rizzo, & A. Mignosa (Eds.). Handbook on the economics of cultural heritage (pp. 251–271). Cheltenham: Edward Elgar Publishing.
Navarrete Hernández, T. (2014). A history of digitization: Dutch museums. Doctoral dissertation. Amsterdam: University of Amsterdam. Retrieved 19. 9. 2019 from: https://dare.uva.nl/search?identifier=0068ac90-659d-456b-9d5a-29fc6475baad
Pravilnik o sadržaju i načinu vođenja muzejske dokumentacije o muzejskoj građi. (2002). Narodne novine, (108).
Pravilnik za opis i pristup građi u arhivima, knjižnicama i muzejima [Web site]. (N. d.). Retrieved 19. 9. 2019 from: http://nkp.nsk.hr/
SPECTRUM: the UK museum documentation standard. Version 3.0. (2005). Cambridge: Museum Documentation Association.
SPECTRUM: the UK museum documentation standard. Version 4.0. (2011). London: Museum Documentation Association.
SPECTRUM: the UK museum documentation standard. Version 5.0. (2017). London: Collections Trust.
Vujić, Ž. (2000). Nova tehnologija i pristup muzejskim zbirkama: iskustvo zagrebačkih umjetničkih muzeja i galerija. Informatica museologica, 31(1–2), 25–31. Retrieved 10. 10. 2109 from: https://hrcak.srce.hr/142908
Zakon o muzejima. (1998). Narodne novine, no. 142.
Zakon o muzejima. (2015). Narodne novine, no. 110.
Zakon o muzejima. (2018). Narodne novine, no. 61.
Zorić, V. (2015). Stručna obrada građe i registracija zbirki Etnografskog muzeja u Zagrebu. Etnološka istraživanja, 20, 53–59. Retrieved 19. 9. 2019 from: https://hrcak.srce.hr/152942
