Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor

Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk

Povzetek

Izvleček
Namen: Prispevek obravnava nastajanje novega usmerjevalnega sistema Univerzitetne knjižnice Maribor. Pojasni razmerje med uporabnikom, njegovo orientacijsko izkušnjo, prostorom knjižnice in njegovo označitvijo. Namen prispevka je izpostaviti izhodišča in metode za načrtovanje usmerjevalnih sistemov v knjižnicah. Poudariti želi pomen dobrega načrtovanja in uvodne raziskave orientacijskega vedénja uporabnikov.
Metodologija/pristop: Besedilo izhaja iz pregleda literature in strnitve izhodišč ter pregleda stanja obstoječe signalizacije. Glavne metode empiričnega dela, v katerem je bilo raziskano orientacijsko vedénje uporabnikov, so: analiza beleženja vprašanj uporabnikov, analiza opazovanja orientacijskega vedénja uporabnikov in analiza polstrukturiranih intervjujev ter krajša primerjalna analiza. Besedilo zatem na podlagi izsledkov prinaša pregled splošnih priporočil za koncipiranje usmerjevalnih sistemov ter opiše nastajanje konkretnega usmerjevalnega sistema in njegove faze. Izpostavi pomen predpriprave za učinkovito izpeljan projekt.
Rezultati: Prispevek navaja izhodišča in priporočila, ki jih želi ponuditi kot splošen nabor za primerljive projekte. Analiza orientacijskega vedénja kot empirični del raziskave izpostavi ključne prostorske probleme uporabnikov, dejavnike, ki vplivajo na obvladovanje prostora in tiste, ki naredijo knjižnični prostor ne le obvladljiv, ampak tudi prijeten. Iz ugotovitev izhaja, da uporabniki najpogosteje povprašujejo po lokaciji določenega gradiva in po lokaciji določenih prostorov ter storitev, pogosto tistih, povezanih z IKT opremo. Iz analize vedénja uporabnikov je razvidna njihova težnja po samostojnem gibanju in orientiranju v knjižnici, ob čemer obstoječa usmerjevalna oprema ni več zadovoljevala njihovih potreb. Primerjava deležev vprašanj v dveh beleženjih, prvim pred uvedbo novega usmerjevalnega sistema in drugim po njej, pokaže, da je nov usmerjevalni sistem prinesel vsaj manjše izboljšanje omenjene uporabniške izkušnje.
Omejitve raziskave: Kot največja omejitev se je pokazala delna nekonsistentnost pri beleženju vprašanj uporabnikov, saj so okoliščine narekovale veliko število zapisovalcev, to pa nujno pomeni tudi raznolikost v temeljitosti beleženja.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava prinaša temeljit pregled priporočil za načrtovanje usmerjevalnih sistemov v knjižnicah, hkrati pa poda preverjene metode opazovanja orientacijskega vedénja uporabnikov. Univerzitetni knjižnici Maribor podaja smernice za nov usmerjevalni sistem, ki je ob ustrezni prilagoditvi uporaben tudi v drugih knjižnicah. Hkrati podaja natančen pregled vseh faz načrtovanja in izvedbe celovitega knjižničnega usmerjevalnega sistema.

Ključne besede

visokošolske knjižnice, usmerjevalni sistemi, signalizacija, orientacijsko vedénje

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Ahn, I. (2011). Contents development of library signage manual in Korea. International journal of knowledge content development and technology, 1(2), 15–27.

Aihong, F. (2009). Creating a bilingual library information environment for foreign users. Electronic library, 27(2), 237–246. doi: 10.1108/02640470910947584

Barclay, D. A. in Scott, E. D. (2012). Directions to library wayfinding. American libraries, 43(3–4), 36–38.

Beneicke, A., Biesek, J. in Brandon, K. (2003). Wayfinding and signage. Sacramento: California State Library. Pridobljeno 4. 8. 2014 s spletne strani: http://www.librisdesign.org/docs/WayfindingSignage.pdf

Bosman, E. in Rusinek, C. (1997). Creating the user-friendly library by evaluating patron perception of signage. Reference services review, 25(1), 71–82.

Cohen, A. in Cohen, E. (1979). Designing and space planning for libraries: a behavioral guide. New York: R. R. Bowker.

Evans, E. R. (2011). An investigation into the extent and application of bilingual signage in New Zealand public libraries. Magistrsko delo. Wellington: School of Information Management.

Ferlež, J. in Grašič, J. (2015). Usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor: izbor izhodišč in poročil [interni dokument]. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.

Hedge, A., Agarwal, A., Boothroyd, K., Burns, K., Burrows, J., Jagdeo, J., … Rockey-Harris, K. (2014). Cornell university library signage. Ithaca: Cornell University Library. Pridobljeno 4. 8. 2014 s spletne strani: http://ergo.human.cornell.edu/AHProjects/Library/librarysigns.pdf

Humrickhouse, L. (2012). New ADA rules take effect. American libraries, 43(5–6), 24–25.

Li, R. in Klippel, A. (2012). Wayfinding in libraries: can problems be predicted?. Journal of map and geography libraries, 8(1), 21–38. doi: 10.1080/15420353.2011.622456

Mandel, L. H. (2010). Toward an understanding of library patron wayfinding: observing patrons’ entry routes in a public library. Library and information science research, 32(2), 116–130. doi: 10.1016/j.lisr.2009.12.004

Mandel, L. H. (2013). Finding their way: how public library users wayfind. Library and information science research, 35(4), 264–271. doi: 10.1016/j.lisr.2013.04.003

Mandel, L. H. in Johnston, M. P. (2019). Evaluating library signage: a systematic method for conducting a library signage inventory. Journal of librarianship and information science, 51(1), 150–161. doi: 10.1177/0961000616681837

McKay, D. in Conyers, B. (2010). Where the streets have no name: how library users get lost in the stacks. V Proceedings of the 11th international conference of the NZ Chapter of the ACM Special interest group on human-computer interaction (str. 77–80). New York: ACM.

Národní technická knihovna / National Technical Library. (2009). Prague: National Technical Library.

Novljan, S., Potokar, R. in Slokar, R. (2001). Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Polger, M. A. in Stempler, A. F. (2014). Out with the old, in with the new: best practices for replacing library signage. Public services quarterly, 10(2), 67–95. doi: 10.1080/15228959.2014.904210

Quick reference guide to ADA signage. (2012). Port Chester: Adaptive Signage. Pridobljeno 4. 8. 2014 s spletne strani: https://adaptivesignage.com/compliance-files/ADA_QuickReference.pdf

Ragsdale, K. C. in Kenney, D. C. (1995). Effective library signage. SPEC KIT 208. Washington, DC: Association of research libraries.

Requirements for interior signs from the new ADA. (2012). B. k.: APCO. Pridobljeno 4. 8. 2014 s spletne strani: https://www.apcosigns.com/techpdf/ADAHandout.pdf

Roth, M. (2015). Library: architecture + design. Salenstein: Braun.

San Jose Public Library. (2009). San Jose Public Library signage design guidelines. San Jose: San Jose Public Library. Pridobljeno 1. 8. 2014 s spletne strani: https://www.sjpl.org/sites/default/files/documents/signage_guidelines.pdf

Santy, G. (2012). Library signage guidelines – tips, tools, and links. Lakewood: Mountain Plains Library Association. Pridobljeno 1. 8. 2014 s spletne strani: http://www.mpla.us/documents/handouts/2012/santy3.pdf

Sign systems for libraries: solving the wayfinding problem. (1979). New York: R. R. Bowker.

Stempler, A. F. (2013). Navigating circular library stacks: a case study on signage. Reference services review, 41(3), 503–513. doi: 10.1108/RSR-02-2013-0006

Tzeng, S.-Y. in Wang, T.-H. (2011). Development of an evaluation model for the design of sign systems for university libraries. Journal of Asian architecture and building engineering, 10(1), 109–116. doi: 10.3130/jaabe.10.109

University of Waterloo Library. (2001). Signage committee report. Waterloo: University of Waterloo Library.

Walker, S. R. (2012). Detestable signage. Library journal, 137(13), 11.