Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru

Boža Janžekovič, Zorica Milinović

Povzetek

Izvleček
Namen: Namen raziskave je ugotoviti, ali knjižnični prostori vplivajo na kakovost študija oziroma ali so se ob selitvi v nove prostore spremenili oziroma izboljšali pogoji za študente. Z izgradnjo nove zgradbe Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (MF UM) na Taborskem nabrežju leta 2013 je knjižnica MF UM pridobila nove prostore v skupni površini 682 m²: osrednji prostor z ločeno tiho čitalnico, številna študijska mesta, računalniški kotiček, informacijsko izposojevalni pult, dodatne knjižnične zbirke in pisarno za vodjo knjižnice. Pred selitvijo je MF UM delovala v najetih prostorih na Slomškovem trgu 15 s knjižnico v enem prostoru, s površino 80 m². Ves čas od ustanovitve MF UM dalje je Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) svojo zbirko dopolnjevala s področja medicine, tako z dodatnimi izvodi predpisanega študijskega gradiva, kot z Zbirko modelov organov človeškega telesa dostopno študentom v Študijski sobi za anatomijo in z BIOMED-i zbirko predklinične literature.
Metodologija/pristop: Primerjali smo aktivnosti študentov v času študija medicine na raziskovalnem področju pred selitvijo in po njej. S pomočjo anketnega vprašalnika smo proučili in analizirali uporabo knjižničnega prostora MF UM in prostorov v UKM.
Rezultati: V prostorih nove zgradbe MF UM, kjer se je povečal in izboljšal prostor, namenjen knjižnični dejavnosti, se je močno povečalo tudi število oddanih nalog za Dekanovo nagrado, število objav študentov, kjer moramo izpostaviti tudi znanstvene objave študentov in udeležbe na kongresih in konferencah. Kakovostni knjižnični prostor, kot je v novi zgradbi MF UM, pozitivno doprinese h kakovostnejšemu delu študentov in zaposlenih.
Omejitve raziskave: Omejitev naše raziskave je čas, saj je že več generacij študentov vezanih le na novo zgradbo MF UM in na UKM, zato smo pridobili manj podatkov o stari lokaciji knjižnice MF UM. Ker nismo uspeli zbrati podatkov še od članov Alumni kluba MF UM, se nismo lotili poglobljenih statističnih analiz.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Z dobljenimi rezultati želimo dopolniti in izboljšati knjižnične uporabniške izkušnje študentov na UM. Predstaviti želimo mnenja študentov medicine UM glede uporabe različnih knjižničnih prostorov.

Ključne besede

knjižnični prostori, kakovost, medicina, Univerza v Mariboru

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Andrews, C., Wright, S. E. in Raskin, H. (2015). Library learning spaces: investigating libraries and investing in student feedback. Journal of library administration, 56(6), 647–672. doi: 10.1080/01930826.2015.1105556

Black, E. L. (2007). Web 2.0 and library 2.0: what librarians need to know. V L. Courtney (ur.), Library 2.0 and beyond: innovative technologies and tomorrow’s user (str. 1–14). Westport: Libraries Unlimited.

Cha, S. H. in Kim, T. W. (2015). What matters for students’ use of physical library space?. Journal of academic librarianship, 41(3), 274–279. doi: 10.1016/j.acalib.2015.03.014

DeClercq, C. P. in Cranz, G. (2014). Moving beyond seating-centered learning environments: opportunities and challenges identified in a POE of a campus library. Journal of academic librarianship, 40(6), str. 574–584. doi: 10.1016/j.acalib.2014.08.005

Dekleva Smrekar, D. (2004). Renesansa knjižnic – prilagodljive stavbe knjižnic: 12. seminar Arhitekturne skupine LIBER, 17.–19. marec 2004, Bozen/Bolzano. Knjižničarske novice, 14(4), 1–4.

Ellison, W. (2016) Designing the learning spaces of a university library. New library world, 117(5–6), 294–307. doi: 10.1108/NLW-01-2016-0006

Fallin, L. (2016). Beyond books: the concept of the academic library as learning space. New library world, 117(5–6), 308–320. doi: 10.1108/NLW-10-2015-0079

Freeman, T. G. (2005). The library as place: changes in learning patterns, collections, technology, and use. V Library as place: rethinking roles, rethinking space (str. 1–10). Washington: Council on library resources. Pridobljeno 1. 5. 2019 s spletne strani: https://www.clir.org/pubs/reports/pub129/

Hartman, B. (1978). Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903–1978). V B. Hartman (ur.), Univerzitetna knjižnica Maribor 1903–1978: jubilejni zbornik (str. 9–106). Maribor: Obzorja.

Hartman, B. (1981). O novi stavbi Univerzitetne knjižnice Maribor. Knjižnica, 25(1–4), 62–80.

Hillman, C., Blackburn, K., Shamp, K. in Nunez, C. (2017). User-focused, user-led: space assessment to transform a small academic library. Evidence based library and information practice, 12(4), 41–60.

İmamoğlu, Ç. in Gürel, M. Ö. (2016). »Good fences make good neighbors«: territorial dividers increase user satisfaction and efficiency in library study spaces. Journal of academic librarianship, 42(1), 65–73. doi: 10.1016/j.acalib.2015.10.009

Janžekovič, B. in Milinović, Z. (2014). Dostopi do biomedicinskih virov informacij na Univerzi v Mariboru. V J. Drobež (ur.), ŠMRK: zbornik prispevkov (str. 49–58). Ljubljana: Medicinski razgledi.

Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar [monografija]. Knjižnica, 53(3–4). Pridobljeno 1. 5. 2019 s spletne strani: https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/issue/view/554

Krajnc, I. (2014). Kako je nastajala Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru. V I. Krajnc (ur.), Deset let Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (str. 31–37). Maribor: Medicinska fakulteta.

Maness, J. M. (2006). Library 2.0 theory: web 2.0 and its implications for libraries. Webology, 3(2), article 25. Pridobljeno 11. 6. 2019 s spletne strani: http://www.webology.ir/2006/v3n2/a25.html

Maxwell, J. A. (2013). Qualitative research design: an interactive approach. Thousand Oaks: SAGE.

Montgomery, S. E. (2014). Library space assessment: user learning behaviors in the library. Journal of academic librarianship, 40(1), 70–75. doi: 10.1016/j.acalib.2013.11.003

Rajh, B. (1993). Univerzitetna knjižnica Maribor v svoji novi zgradbi. V B. Rajh (ur.), Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903–1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893–1975) (str. 7–37). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.

Rasmussen, L. (2013). The library of our dreams. Scandinavian public library quarterly, 46(2), 26–27.

Sapač, I. (2003). Mejniki v razvoju Univerzitetne knjižnice Maribor od leta 1903 do leta 2002. V V. Stavbar in S. Kurnik Zupanič (ur.), 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903–2003: jubilejni zbornik (str. 25–70). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.

Somby, M. A. (2013). New roles – new spaces. Scandinavian public library quarterly, 46(2), 12–14.

Statistični podatki o knjižnicah [spletna stran]. (B. l.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 1. 5. 2019 s spletne strani: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php

Stavbar, V. (2003). Sto let knjižnice v letnicah. V V. Stavbar in S. Kurnik Zupanič (ur.), 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903–2003: jubilejni zbornik (str. 14–21). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.

Stožer, A. (ur.). (2018). Samoevalvacijsko poročilo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru: študijsko leto 2016/2017. Maribor: Medicinska fakulteta.

Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. (2016). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 11. 3. 2019 s spletne strani: http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf

Vidic, M. in Južnič, P. (2010). Odnos »visokošolski knjižničar – študent«: kako študentje poznajo delo visokošolskega knjižničarja. Knjižnica, 54(1–2), 59–77.

Vogrinčič Čepič, A. (2017). Knjižnica kot (tretji) prostor: družbeni učinki prostorskih praks. Keria, 19(1), 57–80.

Žibrat, E. (2014). Začetni koraki Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. V I. Krajnc (ur.), Deset let Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (str. 38–42). Maribor: Medicinska fakulteta.