Odprta znanost in kako v njej prepoznajo svojo vlogo slovenski visokošolski knjižničarji

Maja Kuhar, Teja Koler Povh

Povzetek

Odprta znanost predstavlja sodobno komunikacijo v znanosti 21. stoletja in predpostavlja odprto delovanje raziskovalcev v vseh fazah raziskovanja. V začetni fazi je predstavljala pobudo raziskovalcev za odprti dostop do objav ob koncu prejšnjega stoletja. Ob njeni uveljavitvi je nujna preobrazba vlog visokošolskega knjižničarja. Namen prispevka je predstaviti vlogo visokošolskih knjižničarjev na področju odprte znanosti in kako to vidijo slovenski visokošolski knjižničarji. Raziskavo smo izvedli poleti 2017 med visokošolskimi knjižničarji na treh univerzah v Sloveniji. Podatki so bili pridobljeni z metodo spletnega anketiranja, v analizo smo vključili 64 v celoti izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da večina anketiranih pod pojmom odprta znanost razume zgolj odprti dostop do znanstvenih objav ter z njimi povezanih raziskovalnih podatkov in metapodatkov. Kot zelo pomembno nalogo pri delu visokošolskega knjižničarja na področju odprte znanosti so anketirani izpostavili izgradnjo repozitorija. Ugotovili smo, da je ta bolj pomembna knjižničarjem, zaposlenim v sklopu Univerze v Mariboru, kot tistim v sklopu Univerze v Ljubljani. Redki so prepoznali pomen vloge knjižničarja pri preverjanju podobnosti vsebin in le en knjižničar je izpostavil nujnost aktivne vloge knjižničarja pri svetovanju o določilih varovanja avtorske pravice. Več kot polovica anketiranih trdi, da naloge, povezane z odprto znanostjo, v njihovi knjižnici izvaja za to usposobljena oseba. Menimo, da bi bili lahko visokošolski knjižničarji v Sloveniji v opravljanje nalog, povezanih z odprto znanostjo, bolj vključeni. Priložnosti za posredovanje znanja knjižničarjem o odprtem dostopu se kažejo v krepitvi osebnih stikov v stroki ter s promocijo na strokovnih srečanjih in na spletnih portalih.

Ključne besede

odprta znanost, odprti dostop, visokošolske knjižnice, vloga knjižničarja

Celotno besedilo:

PDF