Mnenja splošnih in visokošolskih knjižničarjev o potrebnih spremembah knjižničnega kataloga

Katarina Švab

Povzetek

Izvleček
Namen: Knjižničarji bi morali ustvarjati knjižnični katalog na osnovi potreb uporabnikov, pri čemer so omejeni s katalogizacijskimi pravili in ustaljeno katalogizacijsko prakso. Vendar je za katalog po meri uporabnikov ključnega pomena poznavanje potreb in težav uporabnikov, s katerimi se srečujejo tudi knjižničarji v referenčnem pogovoru.
Metodologija/pristop: O problematiki obstoječih knjižničnih katalogov in potrebnih spremembah so bili izvedeni osebni intervjuji s šestimi knjižničarji iz slovenskih splošnih knjižnic in desetimi knjižničarji iz slovenskih visokošolskih knjižnic, ki se vsakodnevno srečujejo z uporabniki. Raziskava je bila opravljena v aprilu 2014 in juliju 2017 v prostorih splošnih in visokošolskih knjižnic.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo na težave, s katerimi se srečujejo in jih zaznavajo knjižničarji v referenčnem pogovoru z uporabniki; opozorijo na problematiko različnih verzij gradiva; predstavijo pomembnost atributov in relacij za uporabnike knjižnic in knjižničarje, ki bi jih bilo treba vključiti v bibliografske zapise ter prikažejo pogled katalogizatorjev na katalogizacijska pravila pri ustvarjanju novih bibliografskih zapisov.
Omejitve raziskave: Omejitev raziskave je priložnosten vzorec.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati raziskave so pomembni za kreatorje bibliografskih zapisov in načrtovalce novih katalogizacijskih pravil. Lahko so osnova za prihodnje raziskave in premisleke o bogatenju knjižničnih katalogov tako v okviru obstoječe katalogizacijske prakse kot pri snovanju prihodnjih generacij knjižničnih katalogov, ki bodo temeljili na drugačnih katalogizacijskih pravilih.

Ključne besede

knjižnični katalogi, knjižničarji, splošne knjižnice, visokošolske knjižnice, uporabniki

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Ambrožič, M. (2005). Anketna metoda. In A. Šauperl (ed.), Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (pp. 23–52). Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Applegate, R. (2008). Whose decline? Which academic libraries are “deserted” in terms of reference transactions?. Reference and user services quarterly, 48(2), 176−189.

Asher, A. D., Duke, L. M., & Wilson, S. (2013). Paths of discovery: comparing the search effectiveness of EBSCO Discovery Service, Summon, Google Scholar, and conventional library resources. College and research libraries, 74(5), 464–488.

Barnum, C. M., & Palmer, L. A. (2010). More than a feeling: understanding the desirability factor in user experience. In CHI 2010 extended abstracts on human factors in computing systems (pp. 4703–4716). New York: Association for Computing Machinery.

Borgman, C. L. (1986). Why are online catalogs hard to use? Lessons learned from information-retrieval studies. Journal of the American Society for Information Science, 37(6), 387–400.

Butterfield, K. (2003). Online public access catalogs. In Encyclopedia of library and information science (pp. 2268–2273). New York: M. Dekker.

Calhoun, K., Cantrell, J., Gallagher, P., & Hawk, P. (2009). Online catalogs: what users and librarians want: an OCLC Report. Dublin, OH: OCLC.

Cassidy, E. D., Jones, G., McMain, L., Shen, L., & Vieira, S. (2014). Student searching with EBSCO Discovery: a usability study. Journal of electronic resources librarianship, 26(1), 17–35. doi: 10.1080/1941126X.2014.877331

Chercourt, M., & Marshall, L. (2013). Making keywords work: connecting patrons to resources through enhanced bibliographic records. Technical services quarterly, 30(3), 285–295. doi: 10.1080/07317131.2013.785786

Chickering, F. W., & Yang, S. Q. (2014). Evaluation and comparison of discovery tools: an update. Information technology and libraries, 33(2), 5–30.

Connaway, L. S., & Powell, R. R. (2010). Basic research methods for librarians. Santa Barbara, CA: Libraries Unlimited.

Danskin, A., & Gryspeerdt, K. (2014). Changing the rules? RDA and cataloguing in Europe. Liber quarterly, 24(2), 112–123.

Denton, W., & Coysh, S. J. (2011). Usability testing of VuFind at an academic library. Library hi tech, 29(2), 301–319. doi: 10.1108/07378831111138189

Dinkins, D., & Kirkland, L. N. (2006). It’s what’s inside that counts: adding contents notes to bibliographic records and its impact on circulation. College and undergraduate libraries, 13(1), 59–71. doi: 10.1300/J106v13n01̱07

Emanuel, J. (2011). Usability of the VuFind next-Generation online catalog. Information technology and libraries, 30(1), 44–52.

Functional requirements for bibliographic records. (1998). München: Saur.

Kalan, P. (1967). Abecedni imenski katalog. Ljubljana: Društvo bibliotekarjev Slovenije.

Komisija za katalogizacijo [Web page]. (2017). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Retrieved 14. 6. 2018 from: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/komisija-za-katalogizacijo/okomisiji

Kos, J. (2009). Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer visokošolskih knjižnic. Master’s thesis. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Larson, R. R., McDonough, J., O’Leary, P., Kuntz, L., & Moon, R. (1996). Cheshire II: designing a next-generation online catalog. Journal of the American Society for Information Science, 47(7), 555–567.

Levičar, J., & Petek, M. (2017). Programska oprema COBISS3/Katalogizacija: ovrednotenje sistemskih sprememb in funkcionalnosti modula z vidika katalogizatorjev. Knjižnica, 61(1–2), 155–189.

Lewandowski, D. (2008). Search engine user behaviour: how can users be guided to quality content?. Information services and use, 28(3–4), 261–268.

Likar, T., & Žumer, M. (2004). Mnenja katalogizatorjev o modulu za katalogizacijo v sistemu COBISS. Knjižnica, 48(1–2), 83–122.

Majors, R. (2012). Comparative user experiences of next-generation catalogue interfaces. Library trends, 61(1), 186–207.

Merčun, T. (2014). Čas za spremembe: prihodnost knjižničnega kataloga. Šolska knjižnica, 24(3–4), 144–155.

Merčun, T., Žumer, M., & Aalberg, T. (2017). Presenting bibliographic families using information visualization: evaluation of FRBR‐based prototype and hierarchical visualizations. Journal of the Association for Information Science and Technology, 68(2), 392–411.

Mi, J., & Weng, C. (2008). Revitalizing the library OPAC: interface, searching and display challenges. Information technology and libraries, 27(1), 5–22.

Patton, G. E. (ed.). (2009). Functional requirements for authority data: a conceptual model: final report. München: Saur.

Pesjak, D. (2010). Razširjenost uporabe katalogizacijskih priročnikov in njen vpliv na kakovost bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu COBIB. Diploma. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Petek, M. (2011). Knjiga kot predmet katalogizacije. Knjižničarske novice, 21(6), 4–7.

Petek, M. (2017). Katalogizacijski standard Resource Description and Access (RDA): razvoj, spremembe in primerjava s Pravilnikom i priručnikom za izradbu abecednih kataloga (PPIAK). Knjižnica, 61(1–2), 23–47.

Pickard, A. J. (2013). Research methods in information. London: Facet.

Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja. Master’s thesis. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Prekat: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. (2001). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Riva, P., Le Boeuf, P., & Žumer, M. (2017). IFLA library reference model: a conceptual model for bibliographic information. Haag: IFLA. Retrieved 27. 4. 2018 from: https://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/frbr-lrm/ifla-lrm-august-2017.pdf

Statistika COBIB.SI in lokalnih bazpodatkov (po tipih gradiva). (2016). Maribor: IZUM. Retrieved 13. 9. 2017 from: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/dokumenti/STAT_PRIRAST_SI_2016_2.pdf

Švab, K. (2016). Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih. Doctoral dissertation. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Švab, K., & Žumer, M. (2016). Izbira leposlovja – še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike. Knjižnica, 60(2–3), 127–149.

Tosaka, Y., & Weng, C. (2011). Reexamining content-enriched access: its effect on usage and discovery. College and research libraries, 72(5), 412–427. doi: 10.5860/crl-137

Verona, E. (1983). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 2, Kataložni opis. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.

Verona, E. (1986). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i redalice (2. izmijenjeno izd.). Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.

Vidic, M., & Južnič, P. (2010). Odnos “visokošolski knjižničar – študent”: kako študentje poznajo delo visokošolskega knjižničarja. Knjižnica, 54(1–2), 59–77.

Williams, S. C., & Foster, A. K. (2011). Promise fulfilled? An EBSCO Discovery Service usability study. Journal of web librarianship, 5(3), 179–198. doi: 10.1080/19322909.2011.597590

Žaucer, M. (2007). Nujnost racionalizacije v knjižnicah. Knjižnica, 51(3–4), 195–210.