Vloga visokošolskega knjižničarja pri informacijski pismenosti doktorandov tehnike – primer gradbeništva

Teja Koler Povh, Žiga Turk

Povzetek

Izvleček

Z reformo doktorskega študija na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) je bil leta 2009 v študijski program uveden obvezen predmet informacijskega opismenjevanja. Študijski program predmeta vključuje vseh pet elementov informacijskega opismenjevanja, predpisanih v standardih ACRL 2000. Praktični del predmeta izvaja usposobljena visokošolska knjižničarka, ki je hkrati tudi raziskovalka. Po sedmih letih izvajanja programa želimo ugotoviti, (1) kako predmet ocenjujejo slušatelji – doktorandi in (2) kako program sistematičnega informacijskega opismenjevanja vpliva na število citatov v njihovih disertacijah in na število znanstvenih objav. V prvem delu članka so prikazani rezultati anketne raziskave, izvedene med 120 doktorandi, ki so absolvirali program v obdobju 2009–2016. Anketa je bila izvedena za vsako generacijo posebej takoj ob končani izvedbi študijskega programa. Merili smo štiri kazalnike o vsebinah študijskega programa: aktualnost, uporabnost, zahtevnost vsebin in skladnost s pričakovanji doktorandov. V drugi raziskavi smo proučevali število navedenih virov v doktorskih disertacijah v obdobju januar 2013–september 2016 in število znanstvenih objav doktorandov v petletnem obdobju, sredino katerega predstavlja leto zagovora disertacije, ločeno za predbolonjske in bolonjske doktorande. Naša domneva je bila, da bolonjski študenti (v nadaljevanju bolonjci) uporabijo in v svoji doktorski disertaciji navedejo več virov kot t. i. predbolonjci in da objavijo več znanstvenih objav. V raziskavi smo te domneve potrdili, vendar so razlike med obema skupinama majhne. Zaključujemo, da visokošolski knjižničar s svojimi znanji, veščinami in izkušnjami pomembno prispeva k višji ravni usposobljenosti za raziskovalno in publicistično delo doktorandov.

Ključne besede

informacijska pismenost, doktorski študenti, tehnika, vloga knjižničarja

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

ACRL. (2000). The information literacy competency standards for higher education. Chicago: American Library Association. Pridobljeno 7. 1. 2018 s spletne strani: http://hdl.handle.net/10150/105645

Atman, C. J., Adams, R. S., Cardella, M. E., Turns, J., Mosborg, S. in Saleem, J. (2007). Engineering design processes: a comparison of students and expert practitioners. Journal of engineering education, 96(4), 359–379.

The Bologna Declaration of 19 June 1999. (1999). Bruselj: EURASHE. Pridobljeno 1. 10. 2017 s spletne strani: https://www.eurashe.eu/library/bologna_1999_bologna-declaration-pdf

Denick, D., Bhatt, J. in Layton, B. (2010). Citation analysis of engineering design reports for information literacy assessment. V Proceedings of the American Society for Engineering Education Annual Conference and Exposition. Louisville: ASEE. Pridobljeno 1. 10. 2017 s spletne strani: https://peer.asee.org/citation-analysis-of-engineering-design-reports-for-information-literacy-assessment

Exner, N. (2014). Research information literacy: addressing original researchers’ needs. Journal of academic librarianship, 40(5), 460–466. doi: 10.1016/j.acalib.2014.06.006

Istenič Starčič, A. in Turk, Ž. (2010). Slovenski študenti geodezije in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Geodetski vestnik, 54(1), 70–87. doi: 10.15292/geodetski-vestnik.2010.01.070-087

Istenič Starčič, A., Turk, Ž. in Zajc, M. (2015). Transforming pedagogical approaches using tangible user interface enabled computer assisted learning. International journal of emerging technologies in learning, 10(6), 42–52. doi: 10.3991/ijet.v10i6.4865

Koler-Povh, T. (2005). Navodila za oblikovanje zaključnih izdelkov študijev na FGG in navajanje virov. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Pridobljeno 14. 3. 2018 s spletne strani: http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/kmte/documents/academic/navodila-fgg.pdf

Kosmatin-Fras, M. in Grigillo, D. (2016). Implementation of active teaching methods and emerging topics in photogrammetry and remote sensing subjects. International archives of the photogrammetry, remote sensing and spatial information sciences, XLI(B6), 87–94. doi: 10.5194/isprs-archives-XLI-B6-87-2016

MacAlpine, B. in Uddin, M. (2009). Integrating information literacy across the engineering design curriculum. V ASEE annual conference and exposition »Incorporating diversity and globalization in engineering education«: conference proceedings. Austin: ASEE. Pridobljeno 1. 10. 2017 s spletne strani: https://peer.asee.org/integrating-information-literacy-across-the-engineering-design-curriculum

Macauley, P. in Green, R. (2009). Can our relationships be reconceptualized? Librarians, information literacy, and doctoral learners. Journal of education for library and information science, 50(2), 68–78.

Robertson, S. (2003). Designing and delivering information services to postgraduate students: a case study. New review of information and library research, 9(1), 123–134. doi: 10.1080/13614550410001687963a

Tuñón, J. in Ramirez, L. (2010). ABD or EDD? A model of library training for distance doctoral students. Journal of library administration, 50(7–8), 989–996. doi: 10.1080/01930826.2010.489004

Wertz, R. E. H, Purzer, S., Fosmire, M. J. in Cardella, M. E. (2013). Assessing information literacy skills demonstrated in an engineering design task. Journal of engineering education, 102(4), 577–602. doi: 10.1002/jee.20024

Yu, F., Sullivan, J. in Woodall, L. (2006). What can students’ bibliographies tell us? Evidence based information skills teaching for engineering students. Evidence based library and information practice, 1(2), 12–22. doi: 10.18438/B85P4Q