Umeščanje Univerzitetne knjižnice Maribor v proces izobraževanja na Univerzi v Mariboru – pragmatičen pristop
Ključne besede:
informacijska pismenost, e-izobraževanje, visokošolske knjižnice, univerzePovzetek
Izvleček
Namen: Prispevek opisuje zgodovino odnosov med visokošolskimi knjižnicami in univerzami na področju izobraževanja uporabnikov. To, kar pomeni izobraževalna dejavnost za univerzo, je informacijska pismenost oziroma informacijsko opismenjevanje za visokošolske knjižnice. Pri tem nas je zanimalo, kako uspešne so knjižnice pri sodelovanju v tem procesu in kako se univerze odzivajo. Prikazali smo tudi vpliv novih tehnologij in pomen e-izobraževanja v spremenjenem učnem okolju.
Metodologija/pristop: Teoretična izhodišča in analiza vsebine uradnih dokumentov univerz, fakultet in knjižnic.
Rezultati/analiza: Analiza kaže, da lahko spremembe v odnosu med univerzami in knjižnicami pričakujemo, ne toliko zaradi vpliva knjižnic na ta odnos, ampak predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, kot so odprta znanost, odprte učne vsebine, ravnanje z raziskovalnimi podatki itd.
Omejitev raziskave: V prispevku smo predvsem poudarili primer sodelovanja med Univerzitetno knjižnico Maribor (UKM) in Univerzo v Mariboru. Raziskavo bi bilo treba razširiti še na druge slovenske univerze.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Na primeru sodelovanja v doktorskih šolah smo pokazali, da obstajajo primeri dobrih praks, čeprav to področje na univerzi ni sistemsko urejeno. Zato bi lahko bile različne dobre prakse prvi koraki k sistemski ureditvi.
Literatura
Abrizah, A., Inuwa, S. in Afiqah-Izzati, N. (2016). Systematic literature review informing LIS professionals on embedding librarianship roles. Journal of academic librarianship, 42(6), 636–643. doi: 10.1016/j.acalib.2016.08.010
ACRL. (2000). Information literacy competency standards for higher education. Chicago: American Library Association. Pridobljeno 14. 4. 2018 s spletne strani: http://hdl.handle.net/11213/7668
ACRL. (2016). Framework for information literacy for higher education. Chicago: American Library Association. Pridobljeno 19. 3. 2018 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/sites/ala.org.acrl/files/content/issues/infolit/Framework_ILHE.pdf
ACRL Research Planning Review Committee. (2016). 2016 top trends in academic libraries: a review of the trends and issues affecting academic libraries. College and research libraries news, 77(6), 274–281. doi: 10.5860/crln.77.6.9505
ALA. (2010). Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 19. 3. 2018 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/sites/ala.org.acrl/files/content/standards/infolit_slovenian.pdf
Ambrožič, M. (2012). Preobrazba visokošolskih knjižnic za učinkovito podporo spremenjenim matičnim okoljem. Knjižnica, 56(4), 57–93.
Ambrožič, M. (ur.). (2014). E‐izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 14. 3. 2018 s spletne strani: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A3GPCNWT
Ambrožič, M. (2015). Kakovost in vrednost knjižnice v očeh uporabnikov: študij uporabnikov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 59(1–2), 95–125.
Aspelund, K. M. (2015, 2. november). Following restructuring, libraries report large savings. The Harvard crimson. Pridobljeno 12. 3. 2018 s spletne strani: http://www.thecrimson.com/article/2015/11/2/fas-harvard-libary-update/
Barker-Mathews, S. in Costello, M. (2011). »If the library is the heart of the university, then information literacy is the brain«: promoting ‘Information literacy week’ at Salford University. SCONUL Focus, (52), 28–30.
Bartol, T. (2006). Knjižnica kot pedagoško raziskovalni laboratorij, informatika kot znanstvena disciplina. V K. Stopar in Z. Rabzelj (ur.), Informacijska pismenost med teorijo in prakso – vloga visokošolskih in specialnih knjižnic (str. 57–67). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Blake, L., Ballance, D., Davies, K., Gaines, J. K., Mears, K., Shipman, P., … Burchfield, V. (2016). Patron perception and utilization of an embedded librarian program. Journal of the Medical Library Association, 104(3), 226–230. doi: 10.3163/1536-5050.104.3.008
Blatchford, B., Borwick, C., Glen, S., Hall, B., Harding, A., Hilliar, M. A. in Oakley, S. (2016). Librarians supporting research in Wales: collaborative staff development and capacity building. SCONUL Focus, (67), 37–42.
Boh Podgornik, B., Bartol, T., Šorgo, A., Rodič, B. in Dolničar, D. (2017). STIP – slovenski test informacijske pismenosti študentov. Knjižnica, 61(3), 87–111.
Bowen, A. (2012). A LibGuides presence in a Blackboard environment. Reference services review, 40(3), 449–468. doi: 10.1108/00907321211254698
Čuš Babič, N. (2014). Razvoj izobraževanja skozi informacijske tehnologije na Univerzi v Mariboru in izzivi visokošolskih knjižnic. V M. Ambrožič (ur.), E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice (str. 10–12). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 14. 4. 2018 s spletne strani: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3GPCNWT
Daniel, D. (2016). Embedded library guides in learning management systems help students get started on research assignments. Evidence based library and information practice, 11(1), 76–78. doi: 10.18438/B8J32H
Dimec, J., Rožič, A., Leskošek B. L. in Majcenović, D. (2014). Integracija spletne učilnice v poučevanje in informacijsko opismenjevanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V M. Ambrožič (ur.), E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice (str. 17–18). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 14. 5. 2018 s spletne strani: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3GPCNWT
Dobbs, A. W. in Sittler, R. (2016). Integrating LibGuides into library websites. Lanham: Rowman & Littlefield.
Exner, N. (2014). Research information literacy: addressing original researchers’ needs. Journal of academic librarianship, 40(5), 460–466. doi: 10.1016/j.acalib.2014.06.006
Filo, B. (1975). Uvajanje študentov v uporabo knjižnice in informacijskih virov. Obvestila Republiške matične službe, (13), 2–27.
Filo, B. (1984). Izobraževanje uporabnikov informacijskih sistemov. Obvestila Republiške matične službe, 15(1–2), 31–43.
Filo, B. (1986, 30. januar). Informacijska pismenost: nekaj misli o mednarodnem posvetovanju na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Delo, 28, 4–5.
Filo, B. (1993). Informacijska pismenost. V B. Rajh (ur.), Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903–1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893–1975) (str. 23–37). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
Fullard, A. (2017). Using the ACRL framework for information literacy to foster teaching and learning partnerships. South African journal of libraries and information science, 82(2), 46–56. doi: 10.7553/82-2-1627
German, E. (2017). LibGuides for instruction: a service design point of view from an academic library. Reference and user services quarterly, 56(3), 162–167. doi: 10.5860/rusq.56n3.162
Godec, N. (2014). (V)mešana knjižnica. V M. Ambrožič (ur.), E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice (str. 19). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 14. 5. 2018 s spletne strani: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3GPCNWT
Golenko, D., Vilar, P. in Stričević, I. (2017). Strateški dokumenti – okvir za oblikovanje kakovostnih programov informacijskega opismenjevanja študentov: študija primera na pravnih fakultetah v Republiki Hrvaški. V T. Bešter in D. Vovk (ur.), Povezovanje. Sodelovanje. Skupnosti: zbornik referatov (str. 23–47). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Ince, S. (2018). Trends in academic libraries graduate student services: a case study. Journal of academic librarianship, 44(3), 426–429. doi: 10.1016/j.acalib.2018.02.012
Informacijska pismenost v visokem šolstvu. (2011). Knjižničarske novice, 21(7), 26–27.
Jackson, P. A. (2007). Integrating information literacy into blackboard: building campus partnerships for successful student learning. Journal of academic librarianship, 33(4), 454–461. doi: 10.1016/j.acalib.2007.03.010
Jerše, A. (2012). Ocenjevanje nivoja informacijske pismenosti študentov Univerze v Ljubljani po standardih Standardi za učenca 21. stoletja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Južnič, P. (2006). Specialne in visokošolske knjižnice – nujnost povezovanja na področju informacijskega opismenjevanja. V K. Stopar in Z. Rabzelj (ur.), Informacijska pismenost med teorijo in prakso – vloga visokošolskih in specialnih knjižnic (str. 41–56). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Legat, D. in Petrovič, P. (2014). Leaving the safe harbor: repositioning the University of Maribor Library in the LMS – current situation in LMS. Poster predstavljen na LIBER 43rd Annual conference. Pridobljeno 2. 3. 2018 s spletne strani: http://liber2014.lnb.lv/wp-content/uploads/sites/9/2014/04/18_Poster.pdf
Majcenović, D., Turk, N., Rožič, A. in Cafuta, V. (2014). LibGuides kot orodje za povečanje uporabnosti digitalnih virov knjižnice in informacijsko opismenjevanje uporabnikov. V M. Ambrožič (ur.), E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice (str. 24–25). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 14. 4. 2018 s spletne strani: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3GPCNWT
Marinko, I., Marinko, J., Baužiene, Z., Kairiene, V., Knyviene, I., Perkumiene, D., … Rees, A. (2016). Usposabljanje predavateljev za pristop, osredotočen na študente. Ljubljana: IBS, Mednarodna poslovna šola. Pridobljeno 14. 4. 2018 s spletne strani: http://www.ibs.si/docs/scl_raziskava.pdf
Marovt, T. (2015). Evalvacija razvoja informacijskih veščin uporabnikov Knjižnice Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Murphy, S. A. in Black, E. L. (2013). Embedding guides where students learn: do design choices and librarian behavior make a difference?. Journal of academic librarianship, 39(6), 528–534. doi: 10.1016/j.acalib.2013.06.007
Oven, Z. (2011). Vloga visokošolske knjižnice pri e-izobraževanju: primer knjižnice FE in FRI. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Petermanec, Z. (2008). Model informacijskega opismenjevanja v slovenskem visokošolskem sistemu. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Pridobljeno 10. 3. 2018 s spletne strani: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=48295&lang=slv
Petrovič, M. (2017). Knjižnične aplikacije za učinkovitejše delo z informacijskimi viri. UMniverzum, (4), 26–27. Pridobljeno 4. 3. 2018 s spletne strani: https://www.um.si/kakovost/Documents/UMniverzum-004-2017.pdf
Petrovič, M. in Legat, D. (2014). Univerzitetna knjižnica Maribor in e-izobraževanje: ali znamo?. V M. Ambrožič (ur.), E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice (str. 22–23). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 14. 4. 2018 s spletne strani: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3GPCNWT
Rempel, H. (2008). Information literacy at the point of need – literature review workshops. V O. Kohl-Frey in B. Schmid-Ruhe (ur.), Advanced users: information literacy and customized services (str. 157–164). Konstanz: Bibliothek der Universität Konstanz. Pridobljeno 14. 4. 2018 s spletne strani: http://www.ub.uni-konstanz.de/kops/volltexte/2008/5905/
Sapač, I. (2007). Breda Filo in njen prispevek k razvoju slovenskega knjižničarstva. Knjižnica, 51(3–4), 217–240.
Shumaker, D. (2012). The embedded librarian: innovative strategies for taking knowledge where it’s needed. Medford: Information Today.
Spencer, A. J. in Eldredge, J. D. (2018). Roles for librarians in systematic reviews: a scoping review. Journal of the Medical Library Association, 106(1), 46–56. doi: 10.5195/jmla.2018.82
Steinbuch, M. (2009). Informacijska pismenost knjižničarjev in informacijsko opismenjevanje učencev v osnovni šoli. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Stopar, K., Kotar, M., Pejova, Z., Bartol, T. in Novljan, S. (2006). Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Stopar, K., Kotar, M. in Pejova, Z. (2008). Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji. Knjižnica, 52(4), 39–56.
Stopar, K. in Rabzelj, Z. (ur.). (2006). Informacijska pismenost med teorijo in prakso: vloga visokošolskih in specialnih knjižnic. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Univerza na Primorskem. (2014). Srednjeročna razvojna strategija Univerze na Primorskem 2014–2020. Koper: Univerza na Primorskem. Pridobljeno 14. 4. 2018 s spletne strani: https://www.famnit.upr.si/sl/resources/files/o-fakulteti/poslanstvo-in-vizija/upsrednjrazvojnastrat2014-2020.pdf
Univerza v Ljubljani. (2006). Strategija Univerze v Ljubljani 2006–2009. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pridobljeno 14. 4. 2018 s spletne strani: https://www.uni-lj.si/mma/strategija20062009/2013070911240553/
Univerza v Ljubljani. (2012). Strategija Univerze v Ljubljani 2012–2020. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pridobljeno 14. 4.2018 s spletne strani: https://www.uni-lj.si/mma/strategija20122020/2013070911222281/
Univerza v Mariboru. (2014). Strategija razvoja Univerze v Mariboru 2013–2020. Maribor: Univerza v Mariboru. Pridobljeno 19. 3. 2018 s spletne strani: https://www.um.si/univerza/predstavitev/Documents/StrategijaUM_slo.pdf
Univerzitetna knjižnica Maribor. (2010). Projekt reorganizacije knjižnične informacijske dejavnosti na Univerzi v Mariboru. [Interno gradivo]. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
Univerzitetna knjižnica Maribor. (2015a). Reorganizacija UKM. [Interno gradivo]. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
Univerzitetna knjižnica Maribor. (2015b). Strategija razvoja Univerzitetne knjižnice Maribor v obdobju 2015–2020. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
Univerzitetna knjižnica Maribor. (2017). Letno poročilo. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
Vilar, P., Južnič, P. in Bartol, T. (2012). Informationseeking behaviour of Slovenian researchers: implications for information services. Grey journal, 8(1), 43–53.
Zapisnik seje Strokovnega sveta za knjižničarstvo. (1990). Obvestila Republiške matične službe, (1–2), 44–50.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).
