Digitalna kultura na obronkih: vloga izvenšolskih iniciativ pri kultivaciji digitalne pismenosti

Katja Koren Ošljak, Tanja Oblak Črnič

Povzetek

Izvleček

Namen: Cilj prispevka je ugotoviti, katere izvenšolske iniciative se v Sloveniji ukvarjajo s poučevanjem računalništva, informatike in digitalnim opismenjevanjem, ter predstaviti njihovo delovanje. Pri tem se osredotočamo na identifikacijo tistih iniciativ, ki prihajajo iz neinstitucionalnega izobraževalnega okvira. Namen članka je zato prikazati organizacijsko strukturo, idejno poslanstvo in metode dela izvenšolskih iniciativ ter izrisati morebitne modele njihovega delovanja.
Metodologija: Z metodo spletnega vprašalnika smo v kvantitativni raziskavi zajeli 26 različnih iniciativ: 13 zavodov, 4 društva, 3 podjetja, 6 pa jih deluje brez pravne osebe, ki na različne načine spodbujajo in razvijajo digitalno pismenost. Podatki so analizirani s pomočjo opisnih statistik.
Rezultati: Študija ugotavlja, da izvenšolsko digitalno opismenjevanje v veliki meri temelji na prostovoljnem, celo neplačanem delu, kar vnaša mnoge strukturne dileme in odpira nova vprašanja o pomenu sodobne digitalne pismenosti, ki se na področju sodobnega izobraževanja zdi še precej marginaliziran fenomen.
Omejitve raziskave: Zaradi nepopolne odzivnosti nekaterih izvenšolskih iniciativ tukajšnjih ugotovitev ne moremo posploševati na celotno populacijo tovrstnih akterjev.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Gre za prvo kvantitativno raziskavo delovanja izvenšolskih iniciativ s področja digitalnega opismenjevanja znotraj slovenskega konteksta, ki omogoča tudi nadaljnje bolj poglobljeno raziskovanje.

Ključne besede

digitalna pismenost, izvenšolske iniciative, digitalna kultura, kvantitativna raziskava

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Brečko, B. N. in Vehovar, V. (2008). Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Buckingham, D. (2003). Media education: literacy, learning and contemporary culture. Cambridge: Polity.

Carducci, R. in Rhoads, R. A. (2005). Of minds and media: teaching critical citizenship to the plugged-in generation. About campus, 10(5), 2–9.

Carretero Gomez, S., Vuorikari, R. in Punie, Y. (2017). DigComp 2.1: the digital competence framework for citizens with eight proficiency levels and examples of use. Luxemburg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 1. 4. 2018 s spletne strani: http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC106281

Evropski parlament in Svet Evropske unije. (2006, 30. december). Priporočilo Evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list Evropske unije, (L 394), 10–18.

Masterman, L. (1985). Teaching the media. London: Routledge.

Mihailidis, P. (2011). New civic voices and the emerging media literacy landscape. Journal of media literacy education, 3(1), 4–5.

Mihailidis, P. (2014). Media literacy and the emerging citizen: youth, engagement and participation in digital culture. New York: Peter Lang.

Mihailidis, P. in Thevenin, B. (2013). Media literacy as a core competency for engaged citizenship in participatory democracy. American behavioral scientist, 57(11), 1611–1622.

Oblak, T. (2008). O začetkih interneta na Slovenskem. Javnost/The Public, 15(Suplement), S151–S170.

Silverblatt, A. (2001). Media literacy: keys to interpreting media messages. Westport, CT: Praeger.

Silverblatt, A. (2004). Media as social institution. American behaviorial scientist, 48(2), 35–41.

Vuorikari, R., Punie, Y., Carretero Gomez, S. in Van den Brande, G. (2016). DigComp 2.0: the digital competence framework for citizens. Update phase 1: the conceptual reference model. Luxemburg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno 1. 4. 2018 s spletne strani: http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC101254