Knjižničar informator, empatični povezovalec

Silva Novljan

Povzetek

Izvleček

Kompleksnost življenja postavlja tako posameznike kot knjižnice v nenehno iskanje rešitev za probleme izzivajoče realnosti. Medtem ko se posamezniki pogosto vdajo in se podrejajo večinskemu mnenju in ravnanju brez kritičnega premisleka, morajo knjižnice iskati učinkovite poti in z odgovornim ravnanjem koristiti sedanjosti z dobrim učinkom v prihodnosti. O tem govorijo potrebe okolja, uporabnikove izkušnje knjižnic in strokovna knjižničarska literatura, od prvega odpiranja knjižnic za javnost do njihovega modernega organiziranja in današnjega delovanja. Znotraj tega konteksta izstopa pomen vloge knjižničarja informatorja kot v javnosti najbolj izpostavljenega knjižničarskega strokovnjaka. Poudarjen je njegov prispevek za razvoj knjižnice in izpostavljen je njegov osebni nagovor uporabnika za potreben in tudi danes uspešen način knjižničarjeve pomoči za razvijanje znanja, branja, bralne kulture in informacijske pismenosti, teh temeljnih sposobnosti in veščin za razreševanje problemov z informacijami.

Ključne besede

knjižničarji informatorji, uporabniki, branje, informacijska pismenost, izposoja knjižničnega gradiva

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Acemoglu, D. in Robinson, A. J. (2015). Zakaj narodi propadajo: izvori moči, blaginje in revščine na različnih koncih sveta. Ljubljana: UMco.

Badovinac, B. (2017). Izhodišča za proučevanje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih: kakovost podatkov v kontekstu in raziskovalne usmeritve v katalogizaciji. Knjižnica, 61(1–2), 119–154.

Berčič, B. (1959). Nekaj misli o specialnih, znanstvenih in strokovnih knjižnicah. Knjižnica, 3(1–4), 12–18.

Boh Podgornik, B., Bartol, T., Šorgo, A., Rodič, B. in Dolničar, D. (2017). STIP – slovenski test informacijske pismenosti študentov. Knjižnica, 61(3), 87–111.

Chomsky, N. (2017). Kdo vlada svetu?. Ljubljana: UMco.

Dewey, M. (1876). The profession. American library journal, 1(1), 5–6.

Doupona Horvat, M. (2012). Bralna pismenost četrtošolcev v Sloveniji in po svetu: izsledki Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2011. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Dornik, E., Badovinac, B., Kos, J. in Farkaš, B. (2017). Sistem zagotavljanja kakovosti COBIB.SI: izbrane aktivnosti za leto 2016. Knjižnica, 61(1–2), 191–205.

Dular, A. (2011). Berem, bereš, beremo: zgodovina branja na Slovenskem. Knjižnica, 55(4), 89–106.

Erjavec, A. (2004). Ljubezen na zadnji pogled: avantgarda, estetika in konec umetnosti. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Fras Popović, S. (2016). Vodenje s poslanstvom: vodenje zaposlenih v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Furedi, F. (2017). Moč branja: od Sokrata do Twitterja. Ljubljana: UMco.

Gabrič, A. (2011). Branje od razvedrila elite do splošne dobrine. Knjižnica, 55(4), 49–67.

Galimbeti, U. (2015). Miti našega časa. Ljubljana: Modrijan.

Harari, Y. N. (2017). Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hrast, Z., Nestič, A. in Zabukovec, V. (2013). Pilotna evalvacija medpredmetnih učnih ur KIZ: metodološki pristopi. Knjižnica, 57(4), 15–32.

Javnomnenjska telefonska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic. (2011). Maribor: Interstat. Pridobljeno 16. 5. 2018 s spletne strani: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf

Javrh, P. (2017). V digitalnem svetu beremo drugače. V S. Zwitter in N. Bucik (ur.), E-gradiva kot bližnjica do uspeha?: e-zbornik Bralnega društva Slovenije ob 12. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2017 (str. 43–48). Ljubljana: Bralno društvo Slovenije. Pridobljeno 11. 9. 2017 s spletne strani: http://www.bralno-drustvo.si

Kalan, P. (1959). Katalogi v ljudski knjižnici. Knjižnica, 3(1–4), 48–59.

Kapitanovič, P. (2017, 15. september). Novi Rolling Stones je Tesla z Elenom Muskom: intervju. Svet kapitala, (50), str. 28–29.

Kara-Murza, S. G. (2011). Oblast manipulacije: kako elita jaha narod. Ljubljana: UMco.

Kazalci dejavnosti splošnih knjižnic v obdobju 1990–2016. (B. l.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 16. 5. 2018 s spletne strani: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/kazalci.php

Kordeš, U. (2017, 17. junij). Vsaka raziskava najde kakšnega novega eksotičnega metulja. (Zapisala Vesna Milek). Delo. Sobotna priloga, 59(138), str. 14–16.

Kuralt, Š. (2017, 21. november). Zadnje doline miru sredi ponorelega sveta. Delo, 59(269), str. 17.

Levičar, J. in Petek, M. (2017). Programska oprema COBISS3/Katalogizacija: ovrednotenje sistemskih sprememb in funkcionalnosti modula z vidika katalogizatorjev. Knjižnica, 61(1–2), 155–189.

Lokar, A. (2017, 17. oktober). Izključeni iz centra. Delo, 59(263), str. 14.

Naprudnik, Z. (1957). Svoboden pristop v ljudskih knjižnicah. Knjižnica, 1(1), 5–7.

Naravoslovni, matematični in bralni dosežki slovenskih učenk in učencev v mednarodni primerjavi: nacionalno poročilo o raziskavi. (2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 16. 5. 2018 s spletne strani: http://novice.pei.si/wp-content/uploads/sites/2/2017/10/PISA2015NacionalnoPorocilo_krajse.pdf

Novak, V. (1958). Problemi pokrajinskih študijskih knjižnic v Sloveniji. Knjižnica, 2(1–4), 15–26.

Nolimal, F. (2017). Osmišljena raba IKT, razvoj digitalnih kompetenc, temeljnih in višjih ravni bralne pismenosti: vpogled skozi projekte Zavoda RS za šolstvo. V S. Zwitter in N. Bucik (ur.), E-gradiva kot bližnjica do uspeha?: e-zbornik Bralnega društva Slovenije ob 12. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2017 (str. 49–62). Ljubljana: Bralno društvo Slovenije. Pridobljeno 13. 10. 2017 s spletne strani: http://www.bralno-drustvo.si

Pečjak, S. (2017). Psihološka perspektiva učenja iz elektronskih vs. tiskanih gradiv. V S. Zwitter in N. Bucik (ur.), E-gradiva kot bližnjica do uspeha?: e-zbornik Bralnega društva Slovenije ob 12. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2017 (str. 24–33). Ljubljana: Bralno društvo Slovenije. Pridobljeno 13. 10. 2017 s spletne strani: http://www.bralno-drustvo.si

Petek, M. (2017). Katalogizacijski standard Resource description and access (RDA): razvoj, spremembe in primerjava s Pravilnikom in priročnikom za izradu abecednih kataloga (PPIAK). Knjižnica, 61(1–2), 23–47.

Pintarič, M. (2013). Na poti v črno luknjo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Pinter, A. (2004). Od zadovoljnega k uspešnemu uporabniku knjižnic: konceptualni in metodološki elementi raziskovanja uporabnikov. Knjižnica, 48(3), 33–58.

Pirjevec, M. (1940). Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje: Družba sv. Mohorja.

Pregelj, B. (1958). Nekaj besed o nabavni politiki v ljudskih knjižnicah. Knjižnica, 2(1–4), 34–38.

Pregelj, B. (1959). Svobodni pristop in pultni sistem. Knjižnica, 3(1–4), 27–40.

Rabzelj, A. (2017). Analiza bralnih skupin za odrasle v splošnih knjižnicah in bralčev odziv na izbrano literarno delo. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Rampih, S. (2010). Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Rijavec, J. (1958). Stvarni katalog v ljudskih knjižnicah: osnovna vprašanja. Knjižnica, 2(1–4), 39–49.

SIRikt 2015. Pod žarometi (28. 5. 2015). Digitalna kompetenca učencev. (Iztočnice). (2015). Pridobljeno 7. 12. 2017 s spletne strani: http://sirikt2015.splet.arnes.si/program/cetrtek/pod-zarometi-28-5-2015/

Smole, Z. (1957). Ali so mladinske knjižnice potrebne?. Knjižnica, 1(1), 8–9.

Splichal, S. (2009, 16. maj). Javni etos se razblinja v globalizacijski nič: gostujoče pero. Delo, 51(111), str. 5.

Spitzer, M. (2017). Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet (2. žepna izd.). Celovec: Mohorjeva.

Statistični podatki o knjižnicah. (Visokošolske knjižnice. 2016). (B. l.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 16. 5. 2018 s spletne strani: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php

Steinbuch. M. (2009). Informacijska pismenost knjižničarjev in informacijsko opismenjevanje učencev v osnovni šoli. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Steinbuch, M. (ur.). (2010). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi: knjižnično informacijsko znanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 31. 3. 2018 s spletne strani: https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/posgim/GRA_Knjiznicno_informacijsko_znanje.pdf

Šlajpah, M. (1958). Temeljna knjižna zaloga v ljudski knjižnici. Knjižnica, 2(1–4), 30–34.

Šlajpah, M. (1961). Ljudske knjižnice: priročnik za knjižničarje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Vodeb, G. (2015). Informacijsko vedenje na slovenskem podeželju: študija primera. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Weel, A. (2014). Spreminjanje naše besedilne zavesti: na poti k digitalnemu redu znanja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Zabukovec, V. (2017). Biblioterapija v knjižnici. Knjižnica, 61(4), 23–34.

Zwitter, S. in Bucik, N. (ur.). (2017). E-gradiva kot bližnjica do uspeha?: e-zbornik Bralnega društva Slovenije ob 12. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2017. Ljubljana: Bralno društvo Slovenije. Pridobljeno 13. 10. 2017 s spletne strani: http://www.bralno-drustvo.si

Žibret, A. (2017, 7. december). Računalniško mišljenje nepogrešljivo v 21. stoletju. Delo, 59(283), str. 14.

Žumer, M. (2017). IFLA Library Reference Model (IFLA LRM), pomemben korak k sodobnim bibliografskim informacijskim sistemom. Knjižnica, 61(1–2), 9–22.