Dostop do raziskovalnih rezultatov: primer doktoratov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Ana Češarek, Primož Južnič

Povzetek

Izvleček
Namen in zasnova: Zahteve za odprti dostop do rezultatov znanstvenega raziskovanja obsegajo tudi odprti dostop do znanstvenih podatkov, na osnovi katerih je nastala določena znanstvena objava. V digitalnem okolju raziskovalni podatki postajajo dragocen vir, če so shranjeni v obliki, ki omogoča njihovo souporabo in ponovno uporabo ne le za izvorno raziskavo, temveč tudi za prihodnje raziskovanje. Doktorati vsebujejo raziskovalne podatke, ki so pogosto spregledani, če jih je mogoče najti le v prilogah. Pregledali smo, kakšne raziskovalne podatke vsebujejo priloge doktoratov. Sledila je tudi primerjava rezultatov raziskave s francosko študijo po isti metodologiji, s čimer smo želeli primerjati naše rezultate glede na geografsko lokacijo in znanstveno področje.
Metodologija/pristop: Opravljena je bila kvantitativna in kvalitativna analiza prilog na vzorcu 226 doktoratov desetih znanstvenih disciplin (andragogika in pedagogika, anglistika, germanistika in prevajalstvo, arheologija, bibliotekarstvo, informacijska znanost in knjigarstvo, filozofija, geografija, psihologija, romanski jeziki in književnosti, umetnostna zgodovina, zgodovina), zastopanih z oddelki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz obdobja 2010–2015. Pred analizo je bil sestavljen evalvacijski seznam po francoski metodologiji, ki je temeljila na predhodnih študijah.
Analiza/rezultati: 63 % vseh doktoratov vsebuje priloge z raziskovalnimi podatki, ki so lahko zanimivi za ponovno uporabo v kontekstu odprte znanosti. Obseg prilog in tipi predstavitve podatkov se razlikujejo glede na disciplino. Arheologija in umetnostna zgodovina sta disciplini z najobsežnejšimi prilogami, filozofija in psihologija z najmanj obsežnimi.
Uporabnost raziskave: Raziskovalni rezultati doktoratov so slabo dostopni, zato je še bolj pomembno, da visokošolske knjižnice sodelujejo v procesu oddaje doktoratov in raziskovalnih podatkov v odprte repozitorije in podatkovne arhive. Visokošolske knjižnice so bile vedno ključne za ohranjanje znanstvene komunikacije. To vlogo bodo ohranile le, če bodo prevzele tudi upravljanje in ohranjanje raziskovalnih podatkov ter tako omogočale dostop do njih.

Ključne besede

raziskovalni podatki, doktorati, doktorske disertacije, siva literatura, odprti dostop, visokošolske knjižnice

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Borgman, C. L., Wallis, J. C. in Enyedy, N. (2007). Little science confronts the data deluge: habitat ecology, embedded sensor networks, and digital libraries. International journal on digital libraries, 7(1–2), 17–30.

Brünger-Weilandt, S. (2007). E-science – advancing new ways of scientific communication. Information services and use, 27(4), 161–166.

Cox, A. in Verbaan, E. (2016). How academic librarians, IT staff, and research administrators perceive and relate to research. Library and information science research, 38(4), 319–326.

Heidron, B. (2011). The emerging role of libraries in data curation and e-science. Journal of library administration, 51(7–8), 662–672.

Južnič, P. (2010). Grey literature produced and published by universities: a case for ETDs. V J. Schöpfel in D. J. Farace (ur.), Grey literature in library and information studies (str. 39–51). Berlin: De Gruyter.

Južnič, P. (2015). Pomen urejenih bibliografij za spremljanje in vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela. Organizacija znanja, 20(1), 10–14.

Kindling, M. (2013). Doctoral theses’ research data and metadata documentation. V Electronic theses and dissertations conference 2013: Asian values, western thought, world treasure!, Hong Kong, September 23–26. Hong Kong: University of Hong Kong Libraries. Pridobljeno 2. 5. 2016 s spletne strani: http://lib.hku.hk/etd2013/presentation/Maxi-ETD-20130925.pdf

Koler-Povh, T., Mikoš, M. in Turk, G. (2014). Institutional repository as an important part of scholarly communication. Library hi tech, 32(3), 423–434.

Krier, L. in Strasser, C. A. (2014). Data management for libraries: a LITA Guide. Chicago: ALA TechSource.

Labastida, I. (2017). Legal requirements, RDM and open data. V LEARN toolkit of best practice for research data management (str. 117–120). London: LEARN. doi: 10.14324/000.learn.00

Latham, B. (2017). Research data management: defining roles, prioritizing services, and enumerating challenges. Journal of academic librarianship, 43(3), 263–265.

LEARN toolkit of best practice for research data management. (2017). London: LEARN. doi: 10.14324/000.learn.00

Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020. (2015). Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pridobljeno 2. 5. 2016 s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Znanost/doc/Zakonodaja/Strategije/Nacionalna_strategija_odprtega_dostopa.pdf

Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno 2. 5. 2016 s spletne strani: http://www.arhiv.mvzt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/101/6901/

Ojsteršek, M., Kotar, M., Ferme, M., Hrovat, G., Borovič, M., Bregant, A., … Brezovnik, J. (2014). Vzpostavitev repozitorijev slovenskih univerz iz nacionalnega portala odprte znanosti. Knjižnica, 58(3), 15–39.

Prost, H., Malleret, C. in Schöpfel, J. (2015). Hidden treasures: opening data in phd dissertations in social sciences and humanities. Journal of librarianship and scholarly communication, 3(2), 1–19. doi:10.7710/2162-3309.1230

Rebov, I., Peteh, M., Kraigher, H. in Vidmar, G. (2015). Digitalizacija strokovnih del s področja gozdarstva in zagotavljanje njihove dostopnosti preko večinstucionalenga repozitorija SciVie. Predstavljeno na strokovnem posvetovanju Smartdoc by media.doc 2015 – pametno upravljanje z dokumenti, Ljubljana, 22. 9. 2015. Pridobljeno 25. 6. 2017 s spletne strani: http://eprints.gozdis.si/1453/1/Smartdoc_Rebov%2DVidmar_2015.pdf_ za_repozit.pdf

Schöpfel, J., Chaudiron, S., Jacquemin, B., Prost, H., Severo, M. in Thiault, F. (2014). Open access to research data in electronic theses and dissertations: an overview. Library hi tech, 32(4), 612–627.

Schöpfel, J., Prost, H. in Malleret, C. (2016a). Making data in PhD dissertations reusable for research. Grey journal, 12(special winter issue), 29–35.

Schöpfel, J., Prost, H., Malleret, C., Južnič, P., Češarek, A. in Koler-Povh, T. (2016b). Dissertations and data. Grey journal, 12(3), 126–148.

Štebe, J. (1997). Zakaj Slovenci potrebujemo svoj arhiv družboslovnih podatkov?. Teorija in praksa, 34(4), 609–630.

Štebe, J., Bezjak, S. in Lužar, S. (2013a). Odprti podatki: načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno 25. 6. 2017 s spletne strani: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/o_arhivu/publikacije/odprti_podatki_zakljucno_porocilo/

Štebe, J., Bezjak, S. in Lužar, S. (2013b). Problemi in rešitve na področju podatkovnih storitev v Slovenij: poročilo z delavnice. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno 25. 6. 2017 s spletne strani: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/media/gradiva/porocilo_delavnica_5_12_2012.pdf

Tenopir, C., Sandusky, R., Allarda, S. in Birch, B. (2014). Research data management services in academic research libraries and perceptions of librarians. Library and information science research, 36(2), 84–90.

The FAIR data principles. (2011). La Jolla, CA: Force11. Pridobljeno 25. 6. 2017 s spletne strani: https://www.force11.org/group/fairgroup/fairprinciples

Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. (2016). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 25. 6. 2017 s spletne strani: http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf

Primarni viri

COBISS.SI-ID: 261461504. Petauer, M. (2011). Vloga prsti pri ozaveščanju javnosti na primeru Savinjske statistične regije. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 26503091. Krivec, J. (2011). Kognitivno procesiranje informacij: primer igranja šaha. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 268123392. Ajlec, K. (2013). Odnosi med begunci iz Jugoslavije in Unrro v Egiptu v letih 1943–1946. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 269728256. Ciglič, R. (2013). Uporaba geografskih informacijskih sistemov za določanje naravnih pokrajinskih tipov Slovenije. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 277564928. Gerbec, T. (2014). Nižinska poselitev severovzhodne Slovenije v starejši železni dobi, primer Hotinja vas. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 3005812. Oset, Ž. (2012). Pomen in vloga Slovenske akademije znanosti in umetnosti v procesu oblikovanja slovenske znanosti. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 36067885. Kozina, J. (2013). Življenjsko okolje prebivalcev v ustvarjalnih poklicih v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 36649773. Ravbar, M. in Kozina, J. (2012). Geografski pogledi na družbo znanja. [Podatkovna zbirka.] Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Pridobljeno 2. 5. 2016 s spletne strani: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/geopog12/

COBISS.SI-ID: 44807010. Premk, M. (2011). »Poljanska vstaja« in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 45788002. Riman, B. (2010). Slovenci v Gorskem Kotarju, Kvarnerju in Istri od leta 1918 do leta 1991. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 50637410. Šalamon, S. (2012). Prevajanje ameriške poezije po letu 1990 in njen vpliv na mlajšo slovensko poezijo po letu 1990. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 54180706. Mlačak, R. (2014). Tolmačenje v institucionalnem okolju: primer slovenščine v Evropskem parlamentu. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 55568482. Volčjak, J. (2014). Cerkev na Kranjskem pod goriško nadškofijo v času Karla Mihaela Attemsa (1750–1774). Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 55896674. Polajnar Horvat, K. (2014). Vloga socialnih dejavnikov pri razvoju okoljske ozaveščenosti in spreminjanju okoljskega vedenja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 56848738. Jug, M. (2014). Psihološki profil roparja: povezanost osebnostnih značilnosti storilca z vedenjskimi sledmi na kraju zločina. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

COBISS.SI-ID: 8903520. Škvor Jernejčič, B. (2014). Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.