STIP – slovenski test informacijske pismenosti študentov

Bojana Boh Podgornik, Tomaž Bartol, Andrej Šorgo, Blaž Rodič, Danica Dolničar

Povzetek

Izvleček
Namen: V članku predstavljamo in celoti objavljamo validiran test informacijske pismenosti (IP) v visokem šolstvu v slovenskem jeziku. Glavni namen raziskave je bil razvoj novega merskega instrumenta, ki omogoča vrednotenje IP študentov, prepoznavanje razlik v glavnih sklopih vsebin po merilih in kazalcih IP, ter preverjanje kognitivnih stopenj – znanja, razumevanja in uporabe vsebin IP-ja.
Metodologija/pristop: Po analizi meril in kazalcev IP-ja v visokem šolstvu smo izdelali zbirko 80 vprašanj ter jih kategorizirali glede na merila IP-ja in Bloomove kognitivne stopnje. V test smo vključili štirideset vprašanj s po štirimi odgovori izbirnega tipa. Po validaciji testa v več skupinah študentov smo v končno raziskavo zajeli 987 študentov univerzitetnih in višješolskih študijev. Za statistične izračune smo uporabili SPSS ver. 22.
Rezultati: Novi test za vrednotenje IP-ja vsebuje 40 vprašanj, ki so kategorizirana glede na vsebino in kognitivne stopnje IP-ja. Potrdili smo zanesljivost (Cronbachov alfa 0,715) in diskriminantno moč testa (Fergusonov delta 0,946), izdelali opisne statistike celotnega testa (povprečni dosežek 67 %), analizo pravilnosti po posameznih vprašanjih, analizo dosežkov po posameznih merilih IP-ja ter analizo dosežkov po Bloomovih kognitivnih stopnjah.
Omejitve raziskave: Za vrednotenje podrobnih vsebin IP-ja bi test moral vsebovati večje število vprašanj, za preverjanje najvišjih kognitivnih ravni pa uporabne naloge odprtega tipa.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Nov merski instrument za vrednotenje IP-ja študentov v slovenskem jeziku je prosto dostopen vsem zainteresiranim raziskovalcem in pedagogom.
Ključne besede: informacijska pismenost, merila, kognitivne stopnje, test, študenti, visoko šolstvo

Ključne besede

informacijska pismenost, merila, kognitivne stopnje, test, študenti, visoko šolstvo

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

ACRL. (2000). Information literacy competency standards for higher education. Chicago, IL: American Library Association. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/standards/informationliteracycompetency

ACRL. (2016). Framework for information literacy for higher education. Chicago, IL: American Library Association. Pridobljeno 20. 1. 2017 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/standards/ilframework

Ambrožič, M., Steinbuch, M., Gabron-Vuk, C., Golob, J., Urbanija, J., Zwitter, S., … Žumer, M. (2004). Informacijsko opismenjevanje: priročnik za delo z informacijskimi viri. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Anderson, L. W., Krathwohl, D. R. in Bloom, B. S. (2001). A taxonomy for learning, teaching, and assessing: a revision of Bloom’s taxonomy of educational objectives. London: Longman.

Bartol, T. (2013). Information literacy and international capacity development initiatives in life sciences: AGORA, OARE, HINARI, ARDI (Research4Life – R4L). V S. Kurbanoğlu idr. (ur.), Worldwide commonalities and challenges in information literacy research and practice: European conference on information literacy, ECIL 2013, Istanbul, Turkey, October 22–25, 2013 (str. 338–344). Berlin: Springer.

Beile O’Neil, P. (2005). Beile test of information literacy for education. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: http://ilassessments.pbworks.com/w/page/7760872/Beile%20Test%20of%20Information%20Literacy%20for%20Education

Bennett, S., Maton, K. in Kervin, L. (2008). The ‘digital natives’ debate: a critical review of the evidence. British journal of educational technology, 39(5), 775–786.

Bloom, B. S. (ur.) (1984). Taxonomy of educational objectives – the classification of educational goals. New York: Longman.

Boh Podgornik, B., Dolničar, D., Sajovic, I., Bartol, T., Šorgo, A., Rodič, B., … Pucihar, A. (2016b). Analiza informacijske pismenosti študentov sedmih slovenskih fakultet po merilih in kazalcih ACRL. V K. Aškerc idr. (ur.), Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju: od teorije k praksi, od prakse k teoriji (str. 52–63). Ljubljana: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Pridobljeno 20. 1. 2017 s spletne strani: http://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2014/02/Monografija_projekt-EHEA_splet.pdf

Boh Podgornik, B., Dolničar, D., Šorgo, A. in Bartol, T. (2015). Evaluation of information literacy of Slovenian university students. V S. Kurbanoğlu idr. (ur.), Information literacy: moving toward sustainability: third European conference, ECIL 2015, Tallinn, Estonia (str. 499–508). Berlin: Springer.

Boh Podgornik, B., Dolničar, D., Šorgo, A. in Bartol, T. (2016a). Development, testing, and validation of an information literacy test (ILT) for higher education. Journal of the Association for Information Science and Technology, 67(10), 2420–2436. doi: 10.1002/asi.23586

Brečko, N. (2004). Informacijsko opismenjevanje študentov v slovenskem visokošolskem okolju. Knjižnica, 48(1–2), 139–157.

Carrick Enterprises. (2016). Threshold achievement test for information literacy: module descriptions. Charlotte: Carrick Enterprises. Pridobljeno 28. 3. 2017 s spletne strani: https://thresholdachievement.com/files/Module-Descriptions.pdf

Dimec, J., Rožić, A., Leskošek, B. in Majcenović, D. (2014). Integracija spletne učilnice v poučevanje in informacijsko opismenjevanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V M. Ambrožič (ur.), E-izobraževanje: izzivi za visokošolske knjižnice (str. 17–18). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Dolgan Petrič, M. (1999). Informacijska pismenost in načrtovanje izobraževanja v visokošolskih knjižnicah. V V. Gradišar (ur.), Pomen in delo visokošolskih knjižnic (str. 60–75). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.

Dolničar, D., Boh Podgornik, B., Sajovic, I., Šorgo, A. in Bartol, T. (2016a). Assessing contents and cognitive levels of information literacy in a group of life sciences university students. V S. Špiranec (ur.), The fourth European conference on information literacy (ECIL), Prague, Czech Republic, October 10th–13th, 2016: abstracts (str. 28). Prague: Association of Libraries of Czech Universities.

Dolničar, D., Podgornik Boh, B. in Bartol, T. (2016b). A comparative study of three teaching methods on student information literacy in stand-alone credit-bearing university courses. Journal of information science, 43(5), 601–614. doi: 10.1177/0165551516655084

Filo, B. (1986, 30. januar). Informacijska pismenost: nekaj misli o mednarodnem posvetovanju na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Delo, 28, 4–5.

Godec, N., Jug, J. in Kotar, M. (2006). Informacijsko opismenjevanje kot izziv izobraževalne dejavnosti Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja. V K. Stopar in Z. Rabzelj (ur.), Informacijska pismenost med teorijo in prakso – vloga visokošolskih in specialnih knjižnic (str. 83–95). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Juriševič, M., Baggia, A., Bartol, T., Dolničar, D., Glažar, S. A., Kljajić Borštnar, M., … Boh Podgornik, B. (2016). Motivational aspects of information literacy in higher education. V International conference on excellence and innovation in basic-higher education and psychology: creativity – innovation – latest development in research and practices (str. 93). Ulm: International Centre for Innovation in Education (ICIE). Pridobljeno 20. 1. 2017 s spletne strani: http://www.icieconference.net/images/Conference_Program_Detailed_Book.pdf

Juvan, S., Peteh, M., Bartol, T., Siard, N., Černač, B. in Stopar, K. (2006). Informacijska pismenost študentov četrtega letnika Biotehniške fakultete. V K. Stopar in Z. Rabzelj (ur.), Informacijska pismenost med teorijo in prakso – vloga visokošolskih in specialnih knjižnic (str. 143–148). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Južnič, P. (2001). Informacijska pismenost kot pogoj informacijske družbe. V M. Ambrožič (ur.), Digitalna knjižnica (str. 27–39). Radenci: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Kanič, I. (1991). Informacijska pismenost – moja pot v Evropo: skupno projekt NUK, KOŽ in CSS. Knjižničarske novice, 11(1–2), 4–7.

Kardoš, D. (2002). Izobraževanje uporabnikov v knjižnicah in informacijskih centrih. V N. Češnovar (ur.), Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja. Izobraževalni management v specialnih knjižnicah (str. 97–106). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Kavšek, T., Peklaj, C. in Žugelj, U. (2016). Information literacy training evaluation: the case of first year psychology students. Journal of academic librarianship, 42(4), 293–299.

Keene, J., Colvin, J. in Sissons, J. (2010). Mapping student information literacy activity against Bloom’s taxonomy of cognitive skills. Journal of information literacy, 4(1), 6–21.

Kent State University. (2000). SAILS – standardized assessment of information literacy skills. Kent: Kent State University. Pridobljeno 11. 4. 2016 s spletne strani: https:// www.projectsails.org/Home

Kent State University. (2006). TRAILS—tool for real-time assessment of information literacy skills. Kent: Kent State University. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: http://www.trails-9.org

Koler-Povh, T. in Peteh, M. (2008). Gozdarska knjižnica ob svoji 60-letnici. Knjižnica, 52(2–3), 149–166.

Kotar, M., Novljan, S. in Stopar, K. (2011). Informacijska pismenost v visokem šolstvu v Sloveniji. V V. Rajkovič idr. (ur.), Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (str. 167–181). Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Madison Assessment. (2014). Madison information literacy test. Boulder: Madison Assessment. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: http://www.madisonassessment.com/assessment-testing/information-literacy-test

Magrino, W. in Sorrell, P. (2014). Professionalizing the amateur: social media, the »myth of the digital native,« and the graduate assistant in the composition classroom. Journal of interdisciplinary studies in education, 3(1), 76–94.

Margaryan, A., Littlejohn, A. in Vojt, G. (2011). Are digital natives a myth or reality? University students’ use of digital technologies. Computers and education, 56(2), 429–440.

Mittermeyer, D. (2005). Incoming first year undergraduate students: how information literate are they?. Education for information, 23(4), 203–232.

Novljan, S. (1998). Knjižnična vzgoja mora postati sestavni del informacijske pismenosti. Vzgoja in izobraževanje, 29(2), 16–20.

Petermanec, Z. (2014). List of selected information literacy resources available in the Slovenian (slovenščina) language. V F. W. Horton Jr. (ur.), Overview of information literacy resources worldwide (str. 572–578). Paris: Unesco.

Petermanec, Z. in Pejova, Z. (2005). Izobraževanje uporabnikov in oblike informacijskega opismenjevanja na slovenskih univerzah. Knjižnica, 49(4), 51–76.

Petermanec, Z. in Šrot, K. (2014). Možnosti za vključevanje knjižnic v proces visokošolskega izobraževanja. Pedagoška obzorja, 29(1), 143–154.

Prensky, M. (2001a). Digital natives, digital immigrants. Part 1. On the horizon, 9(5), 1–6.

Prensky, M. (2001b). Digital natives, digital immigrants. Part 2: Do they really think differently?. On the horizon, 9(6), 1–6.

Reece, G. J. (2005). Critical thinking and cognitive transfer: implications for the development of online information literacy tutorials. Research strategies, 20(4), 482–493.

Rodič, B., Boh Podgornik, B., Dolničar, D., Šorgo, A. in Bartol, T. (2015). Information literacy of Slovenian students and attitude towards privacy. V ITIS 2015. Novo mesto: Faculty of information studies. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: http://itis2015.fis.unm.si/?page_id=63

Steinbuch, M. (1991). Informacijska pismenost – prispevek k prenovi slovenskega šolstva in s tem tudi slovenskih šolskih knjižnic. Šolska knjižnica, 7(4), 6–15.

Stopar, K., Kotar, M. in Pejova, Z. (2008). Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji: vloga knjižnic na informacijsko pismeni univerzi. Knjižnica, 52(4), 39–56.

Šauperl, A., Novljan, S. in Grčar, A. (2007). Information literacy programs at the University of Ljubljana. Journal of academic librarianship, 33(2), 294–300.

Šorgo, A., Bartol, T., Dolničar, D. in Boh Podgornik, B. (2016). Attributes of digital natives as predictors of information literacy in higher education. British journal of educational technology, 48(3), 749–767. doi: 10.1111/bjet.12451

Tapscott, D. (2008). Grown up digital: how the net generation is changing your world. New York: McGraw-Hill.

Vilar, P., Južnič, P. in Bartol, T. (2012). Information-seeking behaviour of Slovenian researchers: implications for information services. Grey journal, 8(1), 43–53.

Zabukovec, V. in Vilar, P. (2015). Paper or electronic: preferences of Slovenian students. V S. Kurbanoğlu idr. (ur.), Information literacy: moving toward sustainability: third European conference, ECIL 2015, Tallinn, Estonia (str. 427–435). Berlin: Springer. doi: 10.1007/978-3319-28197-1_43

Zabukovec, V. in Žugelj, U. (2005). Pedagoška vloga šolskih knjižničarjev. 1, Vloge učitelja in teorije poučevanja. Šolska knjižnica, 15(3–4), 66–69.

ZDBS. (2010). Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 12. 1.2017 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/sites/ala.org.acrl/files/content/standards/infolit_slovenian.pdf