Starejši monografski viri: povezovanje in kontekstualizacija specifičnih bibliografskih (meta)podatkov na ravni pojavne oblike (izdaje) in posamezne enote (izvoda) v formatu COMARC
Ključne besede:
starejši monografski viri, metapodatki, signeti, provenience, rokopisne zabeležke, bibliografski opis, funkcionalne zahteve, format COMARCPovzetek
Izvleček
Namen: Namen prispevka je spodbuditi razmislek o nekaterih smiselnih povezavah med posameznimi metapodatki oziroma sklopi metapodatkov v bibliografskih zapisih za starejše monografske vire, ki se nanašajo na fizične osebe, formalne in neformalne skupine, podjetja in ustanove ter nekatere značilne materialne, likovno-oblikovne in historične posebnosti ročno izdelane knjige, z namenom nadgradnje oziroma izboljšave funkcionalnosti bibliografskih zapisov ter kataloga in uporabniške izkušnje pri iskanju, identifikaciji, izbiri in raziskovanju omenjenih podatkov ter pridobivanju najbolj relevantnih izvodov.
Metodologija/pristop: Pregledu lokacij in oblik obravnavanih metapodatkov v bibliografskih zapisih bibliografskega formata COMARC sledi analiza njihovih (sedanjih in potencialnih) medsebojnih odnosov oziroma njihove medsebojne povezanosti. Ob upoštevanju sodobnih funkcionalnih zahtev za bibliografski zapis in iz njih izhajajočih primerov uporabniških poizvedb ter na podlagi uveljavljenih raziskovalnih trendov na področju starejših monografskih virov so predstavljeni predlogi za vzpostavitev nekaterih bistvenih povezav med specifičnimi metapodatki, ki bi omogočili njihovo kontekstualizacijo v javnem katalogu (OPAC-u).
Rezultati: Rezultati analize kažejo na precejšnje pomanjkanje relevantnih medsebojnih povezav in odnosov med obravnavanimi metapodatki in sklopi metapodatkov v bibliografskih zapisih za starejše monografske vire, kar znižuje kakovost izkušnje pri uporabi javnega kataloga pri tem segmentu. Z vzpostavitvijo predlaganih odnosov med metapodatki bi bilo ugotovljene pomanjkljivosti iskalnika ter pomožnih filtrov oziroma faset mogoče relativno enostavno odpraviti.
Omejitve raziskave: Raziskava je osredotočena predvsem na entitete, atribute in njihove odnose na ravni pojavne oblike (izdaja) in enote (izvod), kar pa je zaradi specifičnih materialnih in historičnih značilnosti obravnavanega gradiva in z njimi povezanih uporabniških zahtev tudi razumljivo.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Izsledki analize ter iz njih izhajajoči predlogi in rešitve so uporabni pri nadgradnji funkcionalnosti bibliografskega zapisa za starejše monografske vire, s tem pa tudi specifičnih funkcionalnosti javnega knjižničnega kataloga na tem segmentu.
Literatura
COBISS+. (2016). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search
COMARC/B Format. (1991–2008). Maribor: Institut informacijskih znanosti.
EDIT16. (2016). Roma: Instituto Centrale per il Catalogo Unico delle biblioteche italiane e per le informazioni bibliografiche. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://edit16.iccu.sbn.it/web_iccu/ihome.htm
Febvre, L. in Martin, H. L. (2010). The coming of the book: the impact of printing 1450–1800. London: Verso.
ISBD: International Standard Bibliographic Description: consolidated edition. (2011). München: De Gruyter Saur. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/isbd/isbd-cons_20110321.pdf
ISTC: incunabula short title catalogue. (2016). London: British Library Board. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://www.bl.uk/catalogues/istc/index.html
Izjava o mednarodnih katalogizacijskih načelih (ICP), izdaja 2016 z manjšimi popravki, 2017. (2017). Knjižnica, 61(1–2), 261–278.
Katić, T. (2007). Stara knjiga: bibliografska organizacija informacija. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo.
RDA Toolkit. (2016). Chicago: American Library Association. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: https://access.rdatoolkit.org/
REICAT: regole italiane di catalogazione. (2009). Roma: ICCU. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://www.iccu.sbn.it/upload/documenti/REICA_bozza_complessiva_genn2009.pdf
Richardson, B. (1999). Printing, writers and readers in renaissance Italy. Cambridge: University Press.
Riva, P., Le Bœuf, P. in Žumer, M. (2016). FRBR-library reference model. Haag: IFLA. Pridobljeno
11. 2016 s spletne strani: http://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/frbr-lrm/frbr-lrm_20160225.pdf
Svoljšak, S. (v tisku). Sekundarni bibliografski podaci u bibliografskim zapisima: bibliografske baze i istraživački trendovi. Anali Zavoda za znanstveni i umjetnički rad Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Osijeku.
Svoljšak, S., Malešič, J., Štolfa, A. in Kocjan, U. (v tisku). Bookbinding description in library catalogues, and bibliographies: an attempt at a basic metadata scheme. Bibliologia: elementa ad librorum studia pertinentia, (45).
Svoljšak, S. in Kocjan, U. (2013). Provenience starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
UNIMARC manual. Bibliographic format. (2008). München: K. G. Saur.
Verona, E. (1983). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 2, Kataložni opis. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.
Verona, E. (1986). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i redalice (2. izmijenjeno izd.). Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).