Trajne dileme pri prevajanju književnosti

Avtorji

  • Nada Grošelj samozaposlena prevajalka Ilirska ulica 15, 1000 Ljubljana e-pošta: nada-marija.groselj@guest.arnes.si

Ključne besede:

prevajalstvo, prevodna književnost, prevodne norme

Povzetek

Izvleček
Prispevek osvetljuje kompleksno temo prevodne književnosti, njenega mesta med drugimi vrstami književnosti in kriterijev, ki opredeljujejo, kaj v posamezni kulturi obvelja za »dober« prevod. Pretežno na osnovi praktičnih primerov predstavlja trajne probleme, s katerimi se ne ukvarjajo le prevajalci, ampak tudi bralci, torej širša javnost in literarni teoretiki: probleme, do katerih si vsak bralec izoblikuje tak ali drugačen odnos, vendar pogosto brez pravega zavedanja, da je mogoče zagovarjati tudi drugačne pristope. Nekatere najpogostejše dihotomije, ki se redno pojavljajo tako v praktičnih izzivih za prevajalce kot v prevodoslovnih teorijah, so »dobesedno« in »prosto« ali »svobodno« prevajanje, potujevanje in podomačevanje, posodabljanje in arhaiziranje, vprašanje cenzure. Prispevek ne poskuša predstaviti celovite palete vodilnih mednarodnih ali slovenskih prevodoslovnih teorij in raziskav niti jih nadrobno podati, temveč se v teoretičnih odlomkih sklicuje zgolj na tiste, ki najnazorneje osvetljujejo omenjene dihotomije. Posega po primerih tako iz slovenske kakor neslovenske prakse, če so slednji izrazito poantirani in zato primerni za reprezentativne zglede. Že iz tega bežnega pregleda pa se jasno izlušči sklep, da prevod ne zrcali vedno značilnosti izvirnika, saj se izhodiščno in ciljno besedilo lahko močno razlikujeta po namenu, slogu in celo po pomenu posameznih besed ali celih odlomkov.

Literatura

Apulej, L. (1925). Amor in Psyche: pravljica ljubezni. Ptuj: A. Sovre. Prevajalec Anton Sovre.

Apulej, L. (1981). Metamorfoze ali Zlati osel. Ljubljana: Cankarjeva založba. Prevajalec Primož Simoniti.

Even-Zohar, I. (2000). The position of translated literature within the literary polysystem. V L. Venuti (ur.), The translation studies reader (str. 192–197). London: Routledge.

Gantar, K. (2013). Umetnost pesništva: od antike h klasicizmu: Kvint Horacij Flak – Nicolas Boileau Despréaux. Primerjalna književnost, 36(2), 247–257.

Gripe, M. (1988). Hrošč leti v somraku. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prevajalka Lena Holmqvist.

Grošelj, N. (2013). Lindgren proti Lindgren: primerjava ciljno in izhodiščno usmerjenega prevoda iz švedščine. Monitor ISH, 15(2), 245–262.

Hatim, B. (2001). Teaching and researching translation. Harlow: Longman.

Homer. (1965). Iliada. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Prevajalec Anton Sovre.

Homer. (v tisku). Iliada: izbor. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prevajalka Jelena Isak Kres.

Katul, G. V. (1959). Pesmi. Maribor: Obzorja. Prevajalec Jože Šmit.

Katul, G. V. (2000). Gaj Valerij Katul. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prevajalec Marko Marinčič.

Markus, D. (2014). Deborah Markus’s reviews: Pippi Longstocking [blog zapis]. San Francisco: Goodreads. Pridobljeno 12. 6. 2016 s spletne strani: http://www.goodreads.com/review/show/950927038?book_show_action=true&page=1

Movrin, D. (2010). Fidus interpres / Zvest prevajalec: slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Munday, J. (2001). Introducing translation studies: theories and applications. London: Routledge.

Nord, C. (1997). Translating as a purposeful activity: functionalist approaches explained. Manchester: St Jerome.

Novak, N. (2004). Uredniški popravki v izdajah Prešernovih pesmi. Slavistična revija, 52(1), 89–102.

Pushkin, A. (1990). Eugene Onegin: a novel in verse (2nd Princeton/Bollingen ed.). Princeton: Princeton University.

Steiner, G. (1998). After Babel: aspects of language and translation. London: Oxford University Press.

Toury, G. (1995). Descriptive translation studies and beyond. Amsterdam, PA: John Benjamins.

Umetnost pesništva: od antike h klasicizmu. (2012). Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij.

Vevar, Š. (2001). Temeljni aspekti in principi teorije literarnega prevajanja. Ljubljana: Študentska založba.

Vevar, Š. (2010). Fenomen Goethe: njegova estetika in poetika med originalom in slovenskim prevodom. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Vevar, Š. (2013). Vrvohodska umetnost prevajanja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Vodolazkin, J. (2015). Laurus. Ljubljana: Cankarjeva založba. Prevajalka Lijana Dejak.

Wilson, E. (1965, 15. julij). The strange case of Pushkin and Nabokov. New York review of books, 4(12), 3–6. Pridobljeno 12. 6. 2016 s spletne strani: http://www.nybooks.com/articles/1965/07/15/the-strange-case-of-pushkin-and-nabokov

Prenosi

Objavljeno

2016-12-20

Kako citirati

Grošelj, N. (2016). Trajne dileme pri prevajanju književnosti. Knjižnica, Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 60(2-3), 151–164. Pridobljeno od https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/6145

Številka

Letn. 60 Št. 2-3 (2016)

Rubrike

ČLANKI

Licenca

    1. Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
    2. Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
    3. Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).