Trajne dileme pri prevajanju književnosti

Nada Grošelj

Povzetek

Izvleček
Prispevek osvetljuje kompleksno temo prevodne književnosti, njenega mesta med drugimi vrstami književnosti in kriterijev, ki opredeljujejo, kaj v posamezni kulturi obvelja za »dober« prevod. Pretežno na osnovi praktičnih primerov predstavlja trajne probleme, s katerimi se ne ukvarjajo le prevajalci, ampak tudi bralci, torej širša javnost in literarni teoretiki: probleme, do katerih si vsak bralec izoblikuje tak ali drugačen odnos, vendar pogosto brez pravega zavedanja, da je mogoče zagovarjati tudi drugačne pristope. Nekatere najpogostejše dihotomije, ki se redno pojavljajo tako v praktičnih izzivih za prevajalce kot v prevodoslovnih teorijah, so »dobesedno« in »prosto« ali »svobodno« prevajanje, potujevanje in podomačevanje, posodabljanje in arhaiziranje, vprašanje cenzure. Prispevek ne poskuša predstaviti celovite palete vodilnih mednarodnih ali slovenskih prevodoslovnih teorij in raziskav niti jih nadrobno podati, temveč se v teoretičnih odlomkih sklicuje zgolj na tiste, ki najnazorneje osvetljujejo omenjene dihotomije. Posega po primerih tako iz slovenske kakor neslovenske prakse, če so slednji izrazito poantirani in zato primerni za reprezentativne zglede. Že iz tega bežnega pregleda pa se jasno izlušči sklep, da prevod ne zrcali vedno značilnosti izvirnika, saj se izhodiščno in ciljno besedilo lahko močno razlikujeta po namenu, slogu in celo po pomenu posameznih besed ali celih odlomkov.

Ključne besede

prevajalstvo; prevodna književnost; prevodne norme

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Apulej, L. (1925). Amor in Psyche: pravljica ljubezni. Ptuj: A. Sovre. Prevajalec Anton Sovre.

Apulej, L. (1981). Metamorfoze ali Zlati osel. Ljubljana: Cankarjeva založba. Prevajalec Primož Simoniti.

Even-Zohar, I. (2000). The position of translated literature within the literary polysystem. V L. Venuti (ur.), The translation studies reader (str. 192–197). London: Routledge.

Gantar, K. (2013). Umetnost pesništva: od antike h klasicizmu: Kvint Horacij Flak – Nicolas Boileau Despréaux. Primerjalna književnost, 36(2), 247–257.

Gripe, M. (1988). Hrošč leti v somraku. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prevajalka Lena Holmqvist.

Grošelj, N. (2013). Lindgren proti Lindgren: primerjava ciljno in izhodiščno usmerjenega prevoda iz švedščine. Monitor ISH, 15(2), 245–262.

Hatim, B. (2001). Teaching and researching translation. Harlow: Longman.

Homer. (1965). Iliada. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Prevajalec Anton Sovre.

Homer. (v tisku). Iliada: izbor. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prevajalka Jelena Isak Kres.

Katul, G. V. (1959). Pesmi. Maribor: Obzorja. Prevajalec Jože Šmit.

Katul, G. V. (2000). Gaj Valerij Katul. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prevajalec Marko Marinčič.

Markus, D. (2014). Deborah Markus’s reviews: Pippi Longstocking [blog zapis]. San Francisco: Goodreads. Pridobljeno 12. 6. 2016 s spletne strani: http://www.goodreads.com/review/show/950927038?book_show_action=true&page=1

Movrin, D. (2010). Fidus interpres / Zvest prevajalec: slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Munday, J. (2001). Introducing translation studies: theories and applications. London: Routledge.

Nord, C. (1997). Translating as a purposeful activity: functionalist approaches explained. Manchester: St Jerome.

Novak, N. (2004). Uredniški popravki v izdajah Prešernovih pesmi. Slavistična revija, 52(1), 89–102.

Pushkin, A. (1990). Eugene Onegin: a novel in verse (2nd Princeton/Bollingen ed.). Princeton: Princeton University.

Steiner, G. (1998). After Babel: aspects of language and translation. London: Oxford University Press.

Toury, G. (1995). Descriptive translation studies and beyond. Amsterdam, PA: John Benjamins.

Umetnost pesništva: od antike h klasicizmu. (2012). Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij.

Vevar, Š. (2001). Temeljni aspekti in principi teorije literarnega prevajanja. Ljubljana: Študentska založba.

Vevar, Š. (2010). Fenomen Goethe: njegova estetika in poetika med originalom in slovenskim prevodom. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Vevar, Š. (2013). Vrvohodska umetnost prevajanja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Vodolazkin, J. (2015). Laurus. Ljubljana: Cankarjeva založba. Prevajalka Lijana Dejak.

Wilson, E. (1965, 15. julij). The strange case of Pushkin and Nabokov. New York review of books, 4(12), 3–6. Pridobljeno 12. 6. 2016 s spletne strani: http://www.nybooks.com/articles/1965/07/15/the-strange-case-of-pushkin-and-nabokov