Možnosti vzpostavitve založniških standardov in njihov učinek

Andrej Blatnik

Povzetek

Izvleček
Članek analizira spremembe, ki jih je v založniškem polju povzročilo uvajanje digitalnih tehnologij, zlasti povečevanje števila izdanih knjižnih naslovov. S pomočjo uveljavljenih sodobnih teorij založništva (Darnton, Thompson, Bhaskar) vzpostavlja možne kriterije za razlikovanje med različnimi pristopi v založniškem polju. Če so se ob digitalizaciji nekatere tradicionalne sestavine začele umikati iz komunikacijskega kroga knjige, ali se je njihova vloga pričela zmanjševati, pa se ob naraščanju števila knjig na trgu povečuje pomen dejavnosti, ki jih Michael Bhaskar opredeljuje kot precejanje in ojačevanje. Članek raziskuje možnosti preverjanja, kdaj knjige dosegajo standarde precejanja in ojačevanja, in ugotavljanja, kako te standarde določiti. S svojimi ugotovitvami ponuja možnosti preverjanja, katere knjižne izdaje izpolnjujejo minimalne založniške standarde.

Ključne besede

knjige; založniški standardi; precejanje; ojačevanje

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Amelunxen, H. von, Warnke, M., Coy, W. in Tholen, G. C. (ur.). (1997). HyperCult: Geschichte, Theorie und Kontext digitaler Medien. Basel: Stroemfeld Verlag.

Bhaskar, M. (2015). Naprava za vsebino: teoriji založništva naproti od tiskarskega stroja do digitalnega tiska. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Blatnik, A., Rugelj, S., Breznik, M., Duša, Z., Grilc, U., Košir, M. in Kovač, M. (2005). Zgubljeno v prodaji: slovenska knjiga med državo in trgom v tretjem tisočletju. Ljubljana: UMco.

Bourdieu, P. (1984). Distinction: a social critique of the judgement of taste. London: Routledge.

Darnton, R. (1990). The kiss of Lamourette: reflections in cultural history. New York: Norton.

Ilich, I. (2007). Knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kovač, M., Blatnik, A., Rugelj, S., Rupar, P. in Gregorin, R. (2015). Knjiga in bralci. 5, Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco.

Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin?: slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Rugelj, S. (2014). Izgubljeni bralec: esej o slovenskem založništvu v kriznih časih. Maribor: Litera.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2014). Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno 3. 10. 2016 s spletne strani: http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika

Škerl, S. (1933). Nekaj o izdajanju knjig. Dom in svet, 46(7–8), 446–448.

Tagholm, R. (2015). Is Twitter a book publishing company? [blog zapis]. New York: Publishing Perspectives. Pridobljeno 6. 6. 2016 s spletne strani: http://publishingperspectives.com/2015/10/is-twitter-a-book-publishing-company/#.V2Ef-xJWVuU

Thompson, J. B. (2010). Merchants of culture: the publishing business in the twenty-first century. Cambridge: Polity.

Weel, A. van der. (2016). From value chain to value network: [v. 1. 1]. Leiden: University of Leiden. Pridobljeno 6. 6. 2016 s spletne strani: http://www.let.leidenuniv.nl/wgbw/research/Weel_Articles/ValueChainToValueNetwork.pdf

Zaid, G. (2006). Toliko knjig!. Ljubljana: KUD Sodobnost International.