Literarni kritik in knjižničar kot posrednika pri razvijanju bralne kulture

Urška Perenič

Povzetek

Izvleček
V prispevku se osredotočamo na vlogi knjižničarja in kritika v literarnem sistemu. Kritiška in knjižničarska dejavnost sta koncipirani kot razmeroma enakovredni obliki literarnega posredništva, ki skrbita za razširjanje in izmenjavo spoznanj o literaturi na relaciji med producenti in uporabniki. Avtorica vloge literarnega kritika ne zavrača, jo pa prikaže v konstruktivistični in empirični literarnovedni perspektivi, v kateri njegovi pogledi dobijo status izrazito osebnih presoj. Zato predlaga, da knjižničarji pri priporočanju književnih del uporabnikom upoštevajo ne samo poglede sočasne kritike, ampak prav tako svoje bralske izkušnje in izkušnje drugih bralcev.

Ključne besede

bralna kultura; knjižničarji; literarni kritiki; knjižnice

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Bakić, A. (2015, 24. december). Književna kritika v dobi družbenih omrežij [blog zapis]. Ljubljana: LUD Literatura. Pridobljeno 15. 6. 2016 s spletne strani: http://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/knjizevna-kritika-v-dobi-druzbenih-omrezij

Dović, M. (2004). Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC SAZU.

Fuchs, T. (2013). Das Gehirn – ein Beziehungsorgan: Eine phänomenologisch-ökologische Konzeption. Stuttgart: Kohlhammer.

Hejl, P. M. (1987). Konstruktion der sozialen Konstruktion: Grundlinien einer konstruktivistischen Sozialtheorie. V S. J. Schmidt (ur.), Der Diskurs des Radikalen Konstruktivismus (str. 303–339). Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Hejl, P. M. (1992). Die zwei Seiten der Eigengesetzlichkeit: Zur Konstruktion natürlicher Sozialsysteme und zum Problem ihrer Regelung. V S. J. Schmidt (ur.), Kognition und Gesellschaft: der Diskurs des radikalen Konstruktivismus 2 (str. 167–213). Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Klausnitzer, R. (2004). Literaturwissenschaft: Begriffe, Verfahren, Techniken. Berlin: De Gruyter.

Kos, D. (1998). Empirische Literaturtheorie und radikaler Konstruktivismus. Vestnik, 32(1–2), 411–424.

Kos, D. (2004). Izhodišča in perspektive empirične literarne znanosti. Slavistična revija, 52(4), 411–423.

Maturana, H. (1987). Kognition. V S. J. Schmidt (ur.), Der Diskurs des Radikalen Konstruktivismus (str. 89–118). Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Maturana, H. R. in Varela, F. J. (1998). Drevo spoznanja. Ljubljana: Studia humanitatis.

Perenič, U. (2010). Empirično-sistemsko raziskovanje literature: konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.

Perenič, U. (2013). V prerezu slovenske empirične literarne znanosti. Slavistična revija, 61(1), 275–284.

Perenič, U. (2014). Empirija v literarni vedi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Roth, G. (1987). Condition of evolution and adaptation in organisms as autopoietic systems. V D. Mossakowski in G. Roth (ur.), Environmental adaptation and evolution (str. 37–48). Stuttgart: Fischer.

Schmidt, S. J. (1989). Die Selbstorganisation des Sozialsystems Literatur im 18. Jahrhundert. Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Schmidt, S. J. (1980). Grundriβ der empirischen Literaturwissenschaft. Braunschweig: Vieweg.

Schmidt, S. J. (1991). Grundriβ der empirischen Literaturwissenschaft. Frankfurt am Main: Suhrkamp.

Škerlep, A. (1995). Maturana pred Luhmannom: kognicija, socialni sistemi in komunikacija. Teorija in praksa, 32(9–10), 770–784.