IZBIRANJE LEPOSLOVJA V KNJIŽNIČNEM KATALOGU IN V KNJIŽNICI

  • Katarina Švab Katarina Švab, mlada raziskovalka Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: katarina.svab@ff.uni-lj.si
  • Maja Žumer red. prof. dr. Maja Žumer Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: maja.zumer@ff.uni-lj.si
Ključne besede: knjižnični katalogi, bibliografski elementi, splošne knjižnice, leposlovje, uporabniki

Povzetek

Namen, zasnova: Namen prispevka je predstaviti zadovoljstvo uporabnikov, ki iščejo leposlovno gradivo s pomočjo knjižničnega kataloga, in ključne bibliografske elemente pri izboru med različnimi verzijami. Raziskava želi odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi bibliografski zapisi zadostujejo za identifikacijo in izbiro leposlovja v knjižničnem katalogu v primerjavi s pregledovanjem fizičnih enot.
Metodologija/pristop: Kvalitativna raziskava, ki je bila izvedena med 108 odraslimi uporabniki treh splošnih knjižnic, je uporabila osebni intervju in opazovanje kot metodo zbiranja podatkov. Za enega od treh naslovov (Boter (Mario Puzo), Varuh v rži (Jerome David Salinger) in Quo vadis? (Henryk Sienkiewicz)) je vsak udeleženec najprej uporabljal bibliografske zapise, nato pa je dobil v pregled vse fizične enote izbranega naslova.
Analiza/rezultati: Prevladujoči način iskanja leposlovja v knjižnici je samostojno brskanje po policah in samostojno iskanje knjig s pomočjo knjižničarja. Avtor in kratka vsebina na naslovni strani sta v splošnem odločujoča kriterija za izposojo leposlovja, kadar brskajo po policah knjižnice, predvsem na t. i. priporočenih policah, medtem ko so v katalogu udeleženci kot ključne bibliografske elemente prepoznali jezik, leto izida, obseg in založbo. Zadovoljstvo z izbrano publikacijo na osnovi bibliografskega zapisa je 81-odstotno %, vendar bi jo 43 odstotkov uporabnikov zamenjalo z drugo, ko so videli vse verzije v fizični obliki. Najpogostejša razloga za zamenjavo sta bila ohranjenost knjige in lastnosti tiska v knjigi.
Omejitve raziskave, uporabnost študije v praksi: Raziskava ima omejitve zaradi prostorske in časovne dimenzije, velikosti in sestave vzorca in metodološkega pristopa, vključenosti izbranih naslovov in njihovih verzij. Ugotavljalo se je predvsem uporabniški opravili identifikacija in izbira, v raziskavi pa ni bilo vključenega brskanja, iskanja in najdenja gradiva. Ta opravila bi bilo treba preveriti tudi za strokovno gradivo, raznovrstno gradivo na različnih nosilcih ter proučiti učinek in možnosti vključevanja obogatenih bibliografskih zapisov v knjižnični katalog.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Način raziskave je inovativen, ker zajema in proučuje dve uporabniški opravili in ugotavlja pomembnost bibliografskih elementov, zapisanih v katalogu, kot tudi kriterijev, ki vplivajo na izbor med publikacijami v fizični obliki. Predstavljeni prispevek proučuje problematiko (ne)uporabe knjižničnih katalogov in spodbuja knjižničarje in katalogizatorje k raziskovanju potreb uporabnikov, kadar ti iščejo leposlovje v knjižničnem katalogu. Glede na trend uporabe e-knjige pa tovrstni rezultati lahko pripomorejo k nadaljnjemu razvoju in večji pripravljenosti kataloga za tovrstno gradivo.

Literatura

ACNielsen. (2014). A National Survey of Reading, Buying and Borrowing Books for Pleasure. Pridobljeno 26. marca 2015 s spletne strani: http://2014.australiacouncil.gov.au/__data/assets/pdf_file/0013/34105/natiional_survey_reading.pdf

Adkins, D. in Bossaller, J. E. (2007). Fiction access points across computer-mediated book information sources: A comparison of online bookstores, reader advisory databases, and public library catalogs. Library & Information Science Research, 29, 54–368.

Ballard, T. in Blaine, A. (2011). User search-limiting behavior in online catalogs: Comparing classic catalog use to search behavior in next-generation catalogs. New Library World, 112(5/6), 261–273.

Borgman, C. L. (1986). Why are online catalogs hard to use? Lessons learned from informationretrieval studies. Journal of the American society for information science, 37(6), 387–400.

Borgman, C. L. (1996). Why are online catalogs still hard to use?. Journal of the American society for information science, 47(7), 493–503.

Kovač, M. [et al.] (2015). Knjiga in bralci. V: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco.

Calhoun, K. S. [et al.]. (2009). Online catalogs: What users and librarians want. Dublin, Ohio: OCLC.

Carlyle, A. in Becker, S. R. (2008). ASIS&T 2008 annual meeting poster FRBR and the ‚knownitem‘ search. Proceedings of the American Society for Information Science and Technology, 45(1), 1–9.

Chang, H. C. (2010). Impact of enhanced records on identifying and selecting behaviour to library catalog users. Journal of Library and Information Science Research, 5(1), 1–22.

Chickering, F. W. in Yang, S. Q. (2014). Evaluation and Comparison of Discovery Tools: An Update. Information Technology and Libraries, 33(2), 5–30.

Drabenstott, K. M. (1991). Online Catalog User Needs and Behaviors. V N. Van Pulis (ur.), Think Tank on the Present and Future of the Online Catalog: Proceedings (str. 59–84). Chicago: Reference and Adult Services Division, American Library Association.

Goodall, D. (1989). Browsing in public libraries. Loughborough: Library and Information Statistics Unit. Hider, P. in Liu, Y. H. (2013). The use of RDA elements in Support of FRBR user tasks. Cataloging & Classification Quarterly, 51(8), 857–872.

Hinze, A. [et al.] (2012). Book selection behavior in the physical library: implications for ebook collections. In Proceedings of the 12th ACM/IEEE-CS joint conference on Digital Libraries (str. 305–314). ACM.

Hypén, K. (2014). Kirjasampo: Rethinking metadata. Cataloging & Classification Quarterly, 52(2), 156–180.

Javnomnenjska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic: poročilo (2011). Maribor: Interstat. Pridobljeno 15. marca 2015 s spletne strani: http://zdruzenjeknjiznic. si/media/we bsite/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabnikisplosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNICporo%C4 %8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf

Kanič, I. [et al.] (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Knjižnica, 53(3–4), 3–371.

Leskovec, M. (2005). Delo, izrazna oblika, pojavna oblika: kaj uporabniki res iščejo? Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Merčun, T. (2014). Čas za spremembe: prihodnost knjižničnega kataloga. Šolska knjižnica, 24(3–4), 144–155.

Mikkonen, A. in Vakkari, P. (2012). Readers‘ search strategies for accessing books in public libraries. V Proceedings of the 4th IIIX Symposium (str. 214–233). New York: ACM.

Oksanen, S. in Vakkari, P. (2012). Emphasis on examining results in fiction searches contributes to finding good novels. V Proceedings of the 12th ACM/IEEE-CS joint conference on Digital Libraries (str. 199–202). ACM.

Ooi, K. in Li Liew, C. (2011). Selecting fiction as part of everyday life information seeking. Journal of documentation, 67(5), 748–772.

Pejtersen, A. M. (1989). The Book House. Modeling user’s needs and search strategies as a basis for systems design. Roskilde : Risø National Laboratory.

Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Pöntinen, J. in Vakkari, P. (2013). Selecting fiction in library catalogs: a gaze tracking study. V T. Aalberg et al. (Ur.), Research and Advanced Technology for Digital Libraries: International Conference on Theory and Practice of Digital Libraries, TPDL 2013, Valletta, Malta, September 22–26, 2013. Proceedings (str. 72–83). Heilderberg: Springer.

Ross, C. S. (1999). Finding without seeking: the information encounter in the context of reading for pleasure. Information Processing and Management, 35(6), 783–799.

Ross, C. S. (2000). Finding without seeking: what readers say about the role of pleasure reading as a source of information. Australian Public Libraries & Information Services, 13(2), 72–80.

Ross, C. S. (2001a). Making choices: what readers say about choosing books to read for pleasure. The Acquisitions Librarian, 13(25), 5–21.

Ross, C. S. (2001b). What we know from readers about the experience of reading. V K. D. Shearer, in R. Burgin (Ur.), The Readers’ Advisor’s Companion, (str. 77–95). Libraries Unlimited, Englewood, CO.

Rowlands, I. in Nicholas, D. (2008). Understanding information behaviour: how do students and faculty find books? Journal of Academic Librarianship, 34(1), 3–15.

Saarinen, K. in Vakkari, P. (2013). A sign of a good book: readers’ methods of accessing fiction in the public library. Journal of Documentation, 69(5), 736–754.

Shearer, K. D. in Burgin, R. (2001). The readers‘ advisor‘s companion. Libraries Unlimited.

Spiller, D. (1980). The provision of fiction for public libraries. Journal of Librarianship & Information

Science, 12(4), 238–266.

Švab, K. in Žumer, M. (2014). Razvajeni uporabniki ali težavni katalogi?. Knjižničarske novice, 24(9), 5–6.

Tosaka, Y. in Weng, C. (2011). Reexamining content-enriched access: Its effect on usage and discovery. College & Research Libraries, 72(5), 412–427.

Toyne, J. in Usherwood, B. (2001). Checking the books: the value and impact of public library book reading: final report. Sheffield: Centre for the Public Library and Information in Society, Department of Information Studies, The University of Sheffield.

Vakkari, P. in Serola, S. (2012). Perceived outcomes of public libraries. Library & Information Science Research, 34(1), 37–44.

Verona, E. (1959). Literary unit versus bibliographic unit. Libri, 9, 79–104.

Webb, J. (2012). Discovery and data go hand in hand. Transforming publishing. Sebastopol: O‘Reilly Media. Pridobljeno 12. marca 2015 s spletne strani: http://toc.oreilly.com/2012/02/discovery-data-touchpoints-toc.html

Objavljeno
2015-09-15
Rubrike
ČLANKI