MAISTROVA KNJIŽNICA V UKM: PRIDOBITEV IN HRAMBA OSEBNE KNJIŽNICE GENERALA MAISTRA V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR

Avtorji

  • Vlasta Stavbar dr. Vlasta Stavbar Enota za domoznanstvo in posebne zbirke, Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna 10, 2000 Maribor e-pošta: vlasta.stavbar@um.si
  • Gabrijela Kolbič Gabrijela Kolbič Zbirka drobnih tiskov in Kartografska zbirka, Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna 10, 2000 Maribor e-pošta: gabrijela.kolbic@um.si

Ključne besede:

osebne knjižnice, Maistrova knjižnica, knjižne zbirke, kulturna zgodovina

Povzetek

V primeru knjižne zapuščine generala Rudolfa Maistra, hranjene v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), gre za celovito knjižno zapuščino osebne knjižne zbirke Maistrove knjižnice – maistriane, ki je od leta 1998, od podpisa darilne pogodbe z dediči generala Maistra, v lasti Univerzitetne knjižnice Maribor. 5945 enot knjižničnega gradiva danes tvori posebno zbirko, oddvojeno od rednega knjižničnega fonda in hranjeno v zanjo posebej prirejenem prostoru. Maistrova knjižnica v UKM predstavlja nekakšno izjemo, saj naloga knjižnic nasploh ni izključno ohranjanje principa provenience in prvotne ureditve. V primeru Maistrove knjižnice pa gre za pomembno gradivo pri raziskovanju slovenske literarne in kulturne preteklosti sploh, zato se zdi stremljenje k čim bolj avtentični postavitvi in ohranjanje celote smiselno.
Za razumevanje pomena in vloge te posebne knjižnične zbirke za slovensko kulturno dediščino je treba osvetliti delovanje Rudolfa Maistra kot strastnega ljubitelja knjig in lastnika ene največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem, katere izgradnja se je začela 1912 v Ljubljani, dosegla svojo temeljno ureditev v Maistrovem mariborskem obdobju, preživela selitve v času druge svetovne vojne in premestitve po njej ter končno našla svojo postavitev v prostoru Maistrove knjižnice v UKM. Leta 2013 je potekala preureditev postavitve gradiva z identifikacijo klasifikacijskega sistema in sortiranjem gradiva, po vzoru avtentične Maistrove postavitve knjižnice na lokaciji v mariborskem stanovanju. Knjige niso sledile avtentičnosti tedanje postavitve. V rekonstrukciji postavitve pa se je poizkušalo čim bolj avtentično rekonstruirati Maistrov knjižnični sistem, kar ni pomembno le z vidika same hrambe in zaščite gradiva, temveč predvsem zaradi popisa in seveda prezentacije ter posledično razglasitve knjižnice za kulturni spomenik. Razglasitev bi pomenila zaključek leta 1956 začetega postopka, ki ga je predlagala in tudi začela strokovna komisija, po pregledu 62 zabojev gradiva. Danes, ko knjižnica ima svoje mesto, je več kot smiselno formalne postopke tudi zaključiti.

Literatura

Bibliotekarski terminološki slovar. (2009). Knjižnica, 53 (3–4).

Cundrič, J. (1998, 21. november). Maistrove knjige dostopne javnosti. Večer, 54 (270), 18.

Darilna pogodba. (1998). UKM, št. 5740, z dne 13. oktobra 1998. UKM, Arhiv.

Glaser [Glazer], J. (1934). Rudolf Maister – Vojanov kot pesnik. Kronika slovenskih mest, 1 (1–4), 264–266.

Golob, S. (2014). Ocena Maistrove knjižne zbirke. Ljubljana: Trubarjev antikvariat.

Hartman, B. (1989). Rudolf Maister. (Znameniti Slovenci). Ljubljana: Partizanska knjiga.

Hartman, B. (1998). Rudolf Maister, general in pesnik. Ljubljana: DZS.

Kodrič Dačić, E. (2014). Kulturno-zgodovinska vrednost osebne knjižnice Rudolfa Maistra (1874–1934). Ljubljana: NUK.

Lenard, L. (1919). Knjižnica generala Maistra. Straža XI, 25. julij, str. 1; 28. julij, str. 1.

Maister, B. (1968, 21. november). Bil je dober in prijeten, a hkrati neizprosen mož. Večer, 24 (273), 9, 11.

Maister, B. (1978). Usoda Maistrove knjižnice med okupacijo 1941–1945. Rokopisna zbirka Univerzitetne knjižnice Maribor, Ms 589.

Maister, R. (1914). Slovenska bibliografija za l. 1907–1912. Slovan XII (2), 93–94. Maistrova knjižnica: delovni popis darovanega gradiva (monografije in periodika). (1998). (Popis pripravila Doris Serčič). Maribor: Univerzitetna knjižnica.

Maistrova knjižnica: delovni popis darovanega gradiva (monografije in periodika). Pridobljeno 5. oktobra 2015 s spletne strani: http://www.ukm.um.si/sites/default/files/img/Obvestila/MAISTROVA%20Delovni.popis0001-celota.pdf

Ministrstvo za kulturo, INDOK center. (1956). Arhiv spisov, spis 107/1961.

Pavlič, J. (2011). Ni bil le general, ampak tudi bibliofil: Maistrova knjižnica. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Remšak, P. (2012). Ocena stanja materialnega varovanja v domoznanskih depojih v Univerzitetni knjižnici Maribor. V Materialno varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji: Ocena stanja depojev v Osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor (str. 131–140). Ljubljana: ZBDS Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino.

Sapač, I. (1998). Maistrova knjižnica. [Zloženka].Maribor: Univerzitetna knjižnica.

Sapač, I. (2003). Mejniki v razvoju Univerzitetne knjižnice Maribor od l. 1903 do 2002. V 100 let Univerziteten knjižnice Maribor (str. 25–74). Maribor: Univerzitetna knjižnica.

Stavbar, V. (2003). Sto let knjižnice v letnicah. V 100 let Univerziteten knjižnice Maribor (str. 14–21). Maribor: Univerzitetna knjižnica.

Stavbar, V. (2011). Maistrova knjižnica. V ČZN 82–47, 2–3, str. 245–251.

Stavbar, V. (2014). Maistrova knjižnica UKM. [Zloženka]. Maribor: Univerzitetna knjižnica. UKM, Rokopisna zbirka, Ms 671. (1911). Maister Rudolf. Pismo Lavoslavu Schwentnerju.

Vidmar, J. (1985). Obrazi. Ljubljana: Državna založba Slovenije, Borec. Vloga za razglasitev Maistrove knjižnice za spomenik državnega pomena. (2014). (17. november) Maribor: UKM.

Žnidaršič, M. (2008. 24. september). General Rudolf Maister bibliofil. Delo, 50 (222), str. 19.

Prenosi

Objavljeno

2015-12-23

Kako citirati

Stavbar, V., & Kolbič, G. (2015). MAISTROVA KNJIŽNICA V UKM: PRIDOBITEV IN HRAMBA OSEBNE KNJIŽNICE GENERALA MAISTRA V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR. Knjižnica, Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 59(3), 139–152. Pridobljeno od https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/6116

Številka

Letn. 59 Št. 3 (2015)

Rubrike

ČLANKI

Licenca

    1. Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
    2. Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
    3. Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).