KNJIŽNICA ŽIGE ZOISA KOT ŽARIŠČE SLOVENSKEGA KULTURNEGA NACIONALIZMA

Luka Vidmar

Povzetek

Namen: Razprava ugotavlja, kako je knjižnica barona Žige Zoisa konec 18. in na začetku 19. stoletja vplivala na razvoj slovenskega kulturnega nacionalizma. Najprej razkriva, zakaj sta bili v procesu izoblikovanja slovenske nacionalne identitete v tistem času razmeroma manj pomembni največji javni knjižnici na Slovenskem – Semeniška in Licejska knjižnica v Ljubljani.  Razprava v nadaljevanju oriše nastanek in rast Zoisove knjižnice, še posebej njenega slovenskega, slovanskega in slavističnega dela. Nazadnje pokaže, kako je baronova biblioteka spodbujala nacionalne prerode Slovencev in drugih slovanskih narodov. Sklep opozarja, da bi morala biti Zoisova knjižna zbirka v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani zaradi pomembnosti nujno urejena, predstavljena in zavarovana kot corpus separatum.
Metodologija/pristop: Historična metoda, oprta na kritično preučevanje virov.
Rezultati: Nova ocena pomembnosti Zoisove knjižnice za razvoj narodnih prerodov Slovencev in drugih Slovanov v habsburški monarhiji.
Omejitve raziskave: Rokopisi in knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki so bili Zoisova last. Izvirnost/uporabnost raziskave: Izvirni prispevek k rekonstrukciji, ovrednotenju in predstavitvi Zoisove knjižnice v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Ključne besede

zasebne knjižnice; Žiga Zois; Slovenci; Slovani; kulturni nacionalizem; kulturna zgodovina; kulturna dediščina

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Primarni viri

NUK, Rokopisna zbirka, Ms. 181, Jurij Japelj, Slavische Sprachlehre, 1807.

NUK, Rokopisna zbirka, Ms. 667, Bibliothecae Sigismundi Liberi Baronis de Zois Catalogus, 1821.

SKLJ, Jožef Frančišek Werth, Catalogus librorum impressorum in bibliotheca hac episcopali ad usum publicum destinata asservatorum, ordine alphabetico grata methodo concinatus, 1770.

SKLJ, Jurij Volc, Index Bibliothecae maioris in Seminario clericorum Labaci, 1840.

Navedeni viri

Bonazza, S. (1991). Sigmund Zois als übersetzer von Pavle Solarić. Münchner Zeitschrift für Balkankunde, 7–8, 55–74.

Faninger, E. (1983). Baron Žiga Zois in njegova zbirka mineralov. Scopolia, 6, 1–32.

Gruden, J. (1916). K drugemu slovenskemu prevodu sv. pisma. Carniolia, 7, 93-104.

Gspan, A. (1969). Tri nova Zoisova slovenska pesemska besedila. Slavistična revija, 18 (2), 119–181.

Gspan, A. in Badalić, J. (1957). Inkunabule v Sloveniji. Ljubljana: SAZU.

Israel, J. I. (2001). Radical Enlightenment: Philosophy and the Making of Modernity: 1650-1750. Oxford in New York: Oxford University Press.

Južnič, S. (2009). Jezuitska dediščina barona Žige Zoisa (ob 200-letnici Ilirskih provinc in 190-letnici Zoisove smrti). Kronika, 57 (3), 471–490.

Južnič, S. (2009). Zoisove geografske knjige. Geografski vestnik, 81 (1), 65–76.

Kacin, M. (2001). Žiga Zois in italijanska kultura. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Kidrič, F. (1929–1938). Zgodovina slovenskega slovstva: od začetkov do Zoisove smrti. Ljubljana: Slovenska matica.

Kodrič Dačić, E. (2005). A. T. Linhart in ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice na Kranjskem. V: I. Svetina, F. Slivnik in V. Štekar Vidic (Ur.), Anton Tomaž Linhart: jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva (str. 352-377). Ljubljana in Radovljica: Slovenski gledališki muzej in Muzeji radovljiške občine.

Kos, J. (1987). Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Kos, J. (1996). Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica.

Kosmač, J. (1857). Die k. k. Lyceal-Bibliothek in Laibach. Mittheilungen des historischen Vereines für Krain, 12, 61-66.

Legiša, L. (1959). Romantika. V: L. Legiša (Ur.), Zgodovina slovenskega slovstva, 2. Romantika in realizem, 1 (str. 3-176). Ljubljana: Slovenska matica.

Melik, V. (1979). Zgodovinske osnove začetkov slovenskega narodnega gibanja. V: B. Paternu (Ur.), Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (str. 421–429). Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Merchiers, I. (2007). Cultural Nationalism in the South Slav Habsburg Lands in the Early Nineteenth Century: The Scholarly Network of Jernej Kopitar (1780–1844). München: O. Sagner.

Morrison, H. (2005). Pursuing Enlightenment in Vienna, 1781-1790. Doktorska disertacija. Lousiana State University.

Mosel, I. F. (1835). Geschichte der kaiserl. königl. Hofbibliothek zu Wien. Wien: Beck.

Pirjevec, A. (1940). Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje: Družba sv. Mohorja.

Pohlin, M. (2003). Kraynska grammatika. Bibliotheca Carnioliae. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Reichel, W. (2004). Josef Valentin Zlobický – erster Professor für böhmische Sprache und Literatur: Leben, Wirken und Verdienste vor dem Hintergrund der Aufklärung. V: J. Vintr in J. Pleskalová (Ur.), Vídeňský podíl na počátcích českého národního obrození: J. V. Zlobický (1743–1810) a současníci: život, dílo, korespondence (str. 115–136). Praha: Academia.

Richter, F. K. (1820). Sigmund Zois, Freyherr v. Edelstein. [Laibach]: Sassenberg.

Slodnjak, A. (1974). Opombe. V: F. Prešeren, Pesnitve in pisma (str. 276-374). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Slodnjak, A. (1986). Pisma Matija Čopa, 2: Literatura Slovencev. Ljubljana: SAZU.

Smolik, M. (1975). Semeniška knjižnica v Ljubljani. Maribor: Obzorja.

Smolik, M. (2010). Semeniška knjižnica. Celje: Mohorjeva družba.

Stefan, K. (1907). Geschichte der Entstehung und Verwaltung der k. k. Studien-Bibliothek in Laibach. Mittheilungen des Musealvereines für Krain, 20, 1–116.

Štuhec, M. (1995). Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren: plemiški zapuščinski inventarji 17. stoletja kot zgodovinski vir. Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Valenčič, V., Faninger, E. in Gspan Prašelj, N. (1991). Zois Žiga (Sigismundus) pl. Edelstein. V: J. Munda (Ur.), Slovenski biografski leksikon, 15 (str. 832–846). Ljubljana: SAZU.

Vidmar, L. (2008). Ad usum publicum destinata: o javnem značaju Semeniške knjižnice v Ljubljani. Zgodovinski časopis, 62 (1–2), 187–202.

Vidmar, L. (2010). Zoisova literarna republika: vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Vidmar, L. (2011). Zoisova zbirka. V: E. Kodrič Dačić (Ur.), Memoria scripta Sloveniae. Ljubljana: NUK. Pridobljeno 22. avgusta 2015 s spletne strani http://memoriascripta.nuk.uni-lj.si/

Vintr, J. (2004). Josef Valentin Zlobický – ein vergessener tschechischer Patriot aus dem Wien der Aufklärung. V: J. Vintr in J. Pleskalová (Ur.), Vídeňský podíl na počátcích českého národního obrození: J. V. Zlobický (1743–1810) a současníci: život, dílo, korespondence (str. 101–114). Praha: Academia.

Vodopivec, P. (2006). Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan.

Žvanut, M. (1987). Knjižnice na Kranjskem v 16. stoletju. Zgodovinski časopis, 41 (2), 277-283.