VKLJUČENOST SLOVENSKEGA DRUŽBOSLOVJA IN HUMANISTIKE V WEB OF SCIENCE IN SCOPUS

Robert Čadej, Primož Južnič

Povzetek

Web of Science in Scopus veljata za največji bazi indeksov citiranja na svetu. Pomembni sta z vidika dostopa do svetovne znanstvene literature in z vidika mehanizmov nadzora kvalitete raziskovanja na nacionalnih ravneh. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kateri od obeh baz je znanstvena produkcija slovenskega družboslovja in humanistike bolje zastopana ter kje so revije, v katerih raziskovalci s področja družboslovja in humanistike objavljajo, bolje rangirane. Na osnovi bibliografskih podatkov, ki so dostopni prek Informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS) in povezani s podatki spletnih baz WoS in Scopus, je bila izvedena analiza znanstvenih objav in prejetih citatov izbranega vzorca slovenskih raziskovalcev v obdobju 2009–2013. Vzorec predstavlja izbor stotih slovenskih raziskovalcev s področja družboslovja in humanistike, ki imajo največ doseženih in zabeleženih točk v sistemu SICRIS. Rezultati so potrdili izhodiščno hipotezo, da je v Scopusu indeksiranih več objav s področja družboslovja in humanistike, ki so prejele več citatov, kot je teh objav in citatov v WoS. Revije, v katerih so objavljali raziskovalci, so v Scopusu višje rangirane. Ugotovitve tako kažejo na to, da je Scopus primernejše orodje za nacionalno znanstveno evalvacijo na področju družboslovja in humanistike v Sloveniji in da je v prihodnosti treba več pozornosti posvetiti uporabi Scopusa na teh dveh področjih.

Ključne besede

družboslovje; humanistika; Web of Science; Scopus; SICRIS; citiranost; rangiranje revij; vrednotenje raziskovalnega dela;

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Archambault, É., Campbell, D., Gingras, Y. in Lariviere, V. (2009). Comparing bibliometric statistics obtained from the Web of Science and Scopus. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 60(7), 1320–1326.

Bakkalbasi, N., Bauer, K., Glover, J. in Wang, L. (2006). Three options for citation tracking: Google Scholar, Scopus and Web of Science. Biomedical digital libraries, 3(1), 7.

Ball, R. in Tunger, D. (2006). Science indicators revisited-Science Citation Index versus SCO PUS: A bibliometric comparison of both citation databases. Information Services and Use, 26(4), 293–301.

Bartol, T., Budimir, G., Dekleva-Smrekar, D., Pusnik, M. in Juznic, P. (2014). Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluation in Slovenia. Scientometrics, 98(2), 1491–1504.

Cavacini, A. (2015). What is the best database for computer science journal articles?. Scientometrics, 102(3), 2059–2071.

Čadej, R. (2015). Vključenost slovenskega družboslovja in humanistike v Web of Science in Scopus : magistrsko delo. Ljubljana : [R.Čadej].

Curk, L., Budimir, G., Seljak, T. in Gerkes, M. (2006). Linking the SICRIS-CO BISS.SI-Web of Science systems. Organizacija znanja, 11(4), 230–235.

Falagas, M. E., Pitsouni, E. I., Malietzis, G. A. in Pappas, G. (2008). Comparison of PubMed, Scopus, web of science, and Google scholar: strengths and weaknesses. The FASEB Journal, 22(2), 338–342.

Haddow, G. in Genoni, P. (2009). Australian education journals: Quantitative and qualitative indicators. Australian Academic & Research Libraries, 40(2), 88–104.

Journal Citation Reports (JCR). (2012). New York: Thomson Reuters. Pridobljeno 22.1.2016 s spletne strani: http://admin-apps.webofknowledge.com/JCR/JCR?PointOfEntry=Home&SID=Z2rbIEvnAQcqKrMUAmj

Kronegger, L., Ferligoj, A. in Doreian, P. (2011). On the dynamics of national scientific systems. Quality & Quantity, 45(5), 989–1015.

Lopez-Illescas, C., Moya-Anegon, F. in Moed, H. F. (2008). Coverage and citation impact of oncological journals in theWeb of Science and Scopus. Journal of Informetrics, 2, 304–316.

Lopez-Illescas, C., Moya-Anegon, F. in Moed, H. F. (2009). Comparing bibliometric country-bycountry rankings derived from the Web of Science and Scopus: The effect of poorly cited journals in oncology. Journal of Information Science, 35, 244–256.

Neuhaus, C. in Daniel, H. D. (2008). Data sources for performing citation analysis: an overview. Journal of Documentation, 64(2), 193–210.

Norris, M. in Oppenheim, C. (2007). Comparing alternatives to the Web of Science for coverage of the social sciences’ literature. Journal of Informetrics, 1(2), 161–169.

Pajić, D. (2014). Globalization of the social sciences in Eastern Europe: genuine breakthrough or a slippery slope of the research evaluation practice?. Scientometrics, 1–20.

Pečlin, S., Juţnič, P., Blagus, R., Sajko, M. Č. in Stare, J. (2012). Effects of international collaboration and status of journal on impact of papers. Scientometrics, 93(3), 937–948.

Perc, M. (2010). Growth and structure of Slovenia’s scientific collaboration network. Journal of Informetrics, 4(4), 475–482.

Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti. (2011). Ljubljana: ARRS. Pridobljeno 22.1.2016 s spletne strani: https://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-sof-ocen-spremrazisk-dej-260111.asp

Scimago Journal Rank (SJR). (2007). Pridobljeno 22. 1. 2016 s spletne strani: http://www.scimagojr.com/journalrank.php

Slovenian Current Research Information Systen (SICRIS). (2014). Maribor: IZUM. Pridobljeno 22.1.2016 s spletne http://www.sicris.si/about/cris.aspx?lang=slv

Thelwall, M., Fairclough, R. (2015). Geometric journal impact factors correcting for individual highly cited articles. Journal of Informetrics, 9(2), 263–272.

Torres-Salinas, D., Lopez-Cózar, E. D., in Jiménez-Contreras, E. (2009). Ranking of departments and researchers within a university using two different databases: Web of Science versus Scopus. Scientometrics, 80(3), 761–774.

Valderrama-Zurián, J. C., Aguilar-Moya, R., Melero-Fuentes, D., in Aleixandre-Benavent, R. (2015). A systematic analysis of duplicate records in Scopus. Journal of Informetrics, 9(3), 570–576.