Žitje prevoda pravljice s frazeološkega vidika: na primeru Grimmove pravljice Srečni Anže

Kasilda Bedenk

Povzetek

IZVLEČEK

Namen: Članek obravnava primerjavo prevodov frazemov v Grimmovi pravljici Srečni Anže (Hans im Glück) v šestih prevodih različnih prevajalcev v obdobju od leta 1857 do 1993. Avtorico zanima, ali so prevajalci prepoznali vse frazeme v nemščini in kako so jih prenesli v svoj prevod – dobesedno ali z izvirnim, že znanim slovenskim frazemom. S tem želi ugotoviti vpliv nemščine na nastanek in širjenje novih frazemov v slovenščini ter spoznati strateške odločitve prevajalcev pri iskanju najboljših rešitev.
Metodologija/pristop: Avtorica je izbrala šest različnih prevodov omenjene pravljice, v kateri je v nemškem besedilu iz leta 1937 našla 44 frazemov. Med njimi so jo zanimali predvsem frazemi v t. i. ožjem pomenu1 in pragmatični ali komunikacijski frazemi2. V prevodih pravljice je poiskala izbrane frazeme in jih nato primerjalno analizirala. Ohranjenost do današnjega dne in pogostost uporabe je preverjala v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in korpusu slovenskega jezika GigaFida.
Rezultati: Prevajalci so večinoma prepoznali frazeme in jih tudi vpletli v svoj prevod kot ustaljene večbesedne jezikovne enote s frazeološkim pomenom. Pri tem so se trudili poiskati izvirne, torej že znane slovenske frazeme, kar še posebej velja za starejše prevode. Zanimivo je, da je v zadnjem (prvem popolnem) slovenskem prevodu Grimmovih Otroških in hišnih pravljic iz leta 1993 prevajalka pogosto iskala nove rešitve, ki pa večkrat niso boljše od rešitev starejših prevajalcev. Zadnji prevod je tako precej bolj dobeseden, kalkiran, kar pri frazemih mestoma povzroča tudi nerazumljivost določenega besedila.
Omejitve raziskave: Raziskava je zgolj vzorčna in želi na precej majhnem vzorcu pokazati smer razmišljanja in strategijo posameznih prevajalcev ter ugotoviti semantičen vpliv prevodov iz nemščine ene najbolj branih besedilnih vrst.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava je uporabna kot sredstvo ugotavljanja prenosa kulturnih vzorcev in z njimi povezanih jezikovnih izraznih sredstev ter podob, ki jih prevodi ustvarjajo v naši jezikovni zavesti.

Ključne besede

Grimmove pravljice; frazeologija; Srečni Anže; prevodi v slovenščino

Celotno besedilo:

PDF (Deutsch)

Literatura

Burger, H. (2007). Phraseologie: Eine Einführung am Beispiel des Deutschen (3., neu bearb. Aufl.). Berlin: Erich Schmidt Verlag.

Dobrovol‘skij, D., Piirainen, E. (2009) Zur Theorie der Phraseologie. Kognitive und kulturelle Aspekte. Tübingen: Stauffenberg Verlag.

Hladnik, M. (1985). Svobodno po nemškem poslovenjeno. Popularni prevedeni žanri 19. stoletja. In: France Prešeren v prevodih: zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev, 8/9 (S. 191-99); Ljubljana 1985. URL: http://lit.ijs.si/prevedeni.html (Stand: 11. Oktober 2012).

Jakop, N. (2005). Pragmatična frazeologija. Ljubljana: ZRC SAZU.

Koller, W. (2007). Probleme der Übersetzung von Phrasemen. In: Burger, H., Dobrovol’skij, D., Kühn, P., Norrick, N. R. (Hg.) Phraseologie/Phraseology. Ein internationales Handbuch zeitgenossischer Forschung / An International Handbook of Contemporary Research. 1. Halbband / Volume 1 (HSK 28.1) (S. 605-613). Berlin, New York: Walter de Gruyter.

Kržišnik, E., (2005). Frazeologija v luči kulture. In M. Stabej (ur.), Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj 41. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (S. 67-81); Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

Nord, Ch. (1989): Loyalität statt Treue. Vorschläge zu einer funktionalen Übersetzungstypologie. Lebende Sprachen XXXIV (1989), S. 519-528.

Prunč, E. (2007). Entwicklungslinien der Translationswissenschaft. Von den Asymetrien der Sprachen zu den Asymetrien der Macht. Berlin: Frank & Timme.

Valenčič Arh, Urška. (2012). Besedna igra v slovenskih prevodih otroške in mladinske literature. In: Učenye zapiski Tavričeskogo nacionaľ nogo universiteta imeni V. I. Vernadskogo, Serija Filologija, Sociaľ nye kommunikacii, 25 (=64) / 2 (=1), S. 244-251.

Zybatow, L. (1998). Übersetzen von Phraseologismen oder was bringt die kognitive Linguistik dem Übersetzer? In: J. Wirrer (Hg.): Phraseologismen in Text und Kontext. Bielefelder Schriften zu Linguistik und Literaturwissenschaft, Bd. 11. Bielefeld: Aisthesis Verlag, 1998. S. 149-167.

Quellen

Srečen Anže (1857). Über. Bl. Sšk. (Blaž Sušnik). Novice gospodarske, obertnijske in narodne, 15 (4), S. 15-16; 15 (5), S. 19.

Mizica, pogrni se! in druge Grimmove pravljice (1930). Über. Slapšak. Ljubljana: Mladinska matica poverjeništva UJU v Ljubljani.

Grimm, B. (1932). Pravljice. Über. Alojzij Bolhar. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.

Grimm, B. (1938) Kinder- und Hausmärchen. Neudruck der Jubiläums-Gesamtausgabe. Leipzig: Schmidt & Günther.

Grimm, J., W. (1954). Žabji kralj in druge pravljice. Über. Fran Albreht. Ljubljana : Mladinska knjiga.

Grimm, B. (1978). Srečni Janezek. Über. Jože Zupančic. Ljubljana : Jugoreklam.

Grimm, J., W. (1993). Grimmove pravljice: prva knjiga zbranih pravljic. Über. Polonca Kovač. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Grimm, J., W. (1993). Grimmove pravljice: druga knjiga zbranih pravljic. Über. Polonca Kovač. Ljubljana: Mladinska knjiga.