COMMUNITY USERS IN NORTH AMERICAN ACADEMIC LIBRARIES: AN EXAMINATION OF FUNDRAISING POTENTIAL

Povzetek

RAZŠIRJENI IZVLEČEK:

Univerza Arkansas v Little Rocku (ZDA) je drugi največji od šestih kampusov javnega univerzitetnega sistema Univerze Arkansas. Izvaja več kot 100 študijskih dodiplomskih in podiplomskih programov, v katere je vpisanih več kot 13.000 študentov. Knjižnično informacijsko podporo njeni izobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti zagotavlja Univerzitetna knjižnica Ottenheimer, ki je močno vpeta ne le v življenje univerzitetne, ampak tudi lokalne skupnosti. Od leta 2007 si knjižnica prizadeva čim več brezplačnih storitev, prvotno namenjenih le uporabnikom univerze (dostop do interneta, izposoja gradiva ter uporaba referenčnega gradiva in elektronskih virov), zagotavljati tudi okoliškim prebivalcem. Ukinitev članarin in večja dostopnost informacijskih virov ter storitev knjižnice sta opazno povečali število t. i. zunanjih uporabnikov, študije pa so pokazale, da okoliški prebivalci visoko cenijo takšno usmeritev knjižnice. Zaradi možnosti uporabe knjižničnih storitev naj bi čutili večjo pripadnost in naklonjenost univerzi, nekateri pa tudi večjo pripravljenost prispevati finančna sredstva za dejavnost knjižnice. Raziskave sicer kažejo, da večina severnoameriških visokošolskih knjižnic javnih univerz prebivalcem lokalnih skupnosti omogoča uporabo knjižničnega gradiva in storitev v prostorih knjižnic, nekatere pa tudi izposojo gradiva na dom. Le malo pa je podatkov o tem, ali se njihova vlaganja v zagotavljanje storitev za širšo skupnost tudi povrnejo (ang. return on investment), bodisi posredno (javna podpora knjižnici) ali neposredno (več prejetih finančnih sredstev). Analiza strukture lokalnih uporabnikov Univerzitetne knjižnice Ottenheimer je pokazala, da se delijo na dve tipični skupini; v prvi so uporabniki, ki knjižnico obiskujejo predvsem zaradi izposoje gradiva, druga skupina pa knjižnico uporablja zaradi dostopa do interneta, elektronskih informacijskih virov in elektronske pošte. Ukinitev članarin in dostopnejši pogoji izposoje gradiva so močno povečali število »izposojevalcev« gradiva, ki so si izposodili dvakrat več gradiva kot prej. Knjižnica je izvedla tudi spletno anketno raziskavo, s katero je pridobila podatke o demografskih značilnostih omenjenih uporabnikov ter njihovem vrednotenju knjižničnih storitev. Rezultati ankete so bili spodbudni, saj so anketirani izrazili zelo pozitiven odnos do knjižnice in njene dejavnosti, petina med njimi pa je navedla, da bodo v prihodnje knjižnici še raje donirali denarne prispevke. Čeprav namen povečanja obsega storitev za uporabnike iz lokalne skupnosti ni bil v pridobivanju dodatnih finančnih sredstev, je knjižnica pričakovala, da bodo njena prizadevanja navsezadnje imela tudi tovrsten učinek. Jeseni leta 2011 je knjižnica želela preveriti, ali so omenjena pričakovanja realna. V projekt je vključila le uporabnike, ki so si v preteklih štirih letih izposojali gradivo, saj je predvidevala, da finančno stanje tistih, ki v knjižnico prihajajo zaradi uporabe njenih računalnikov oziroma dostopa do interneta, ne dopušča izdatkov za donacije. Od 705 prejemnikov prošnje za doniranje sredstev so se odzvali le trije, s skupaj 145 doniranimi ameriškimi dolarji. Avtorja prispevka domnevata, da bi razlog lahko bil v tem, da je v lokalnem okolju univerze dohodek na družino v povprečju (mediana) relativno nizek, vendar bo treba vzroke tudi natančneje proučiti. Poudarjata, da morajo visokošolske knjižnice dobro poznati tudi svoje »zunanje« uporabnike in ugotoviti, kakšno vrednost (družbeno in ekonomsko) zanje predstavlja dejavnost knjižnice.