GEORAZČLENJEVANJE METAPODATKOVNEGA OPISA KULTURNE DEDIŠČINE

Vlasta Vodeb

Povzetek

IZVLEČEK

Georazčlenjevanje (angl. »geoparsing«) je metoda za samodejno določanje prostorskih koordinat na osnovi prostega teksta in je uporabna tudi za metapodatkovne opise nepremične, premične in žive kulturne dediščine, posebej kadar prostorske koordinate niso bile zajete že ob vnosu metapodatkov v dokumentacijski sistem. Članek obravnava uporabnost in učinkovitost georazčlenjevalnikov, s poudarkom na e-storitvi Europeana Geoparser. Predstavljena je analiza prostorske natančnosti uporabe Europeana Geoparser na slovenskih enotah kulturne dediščine. Članek se zaključi z oceno uporabnosti metode za samodejno določanje prostorskih koordinat kulturni dediščini.

Ključne besede

georazčlenjevanje; kulturna dediščina; Europeana; imenik zemljepisnih imen

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Europeana. Pridobljeno 24. septembra 2012 s spletne strani: http://www.europeana.eu/

Europeana Gazetteer. Pridobljeno 24. septembra 2012 s spletne strani: http://europeana-geo.

isti.cnr.it/gazetteer/homepage.action

Europeana Geoparser. Pridobljeno 24. septembra 2012 s spletne strani: http://europeana-geo.

isti.cnr.it/geoparser/homepage.action

Freire, N., in Soares, A. (2011). EuropeanaConnect Deliverable D5.5.1 – The Europeana Geoparser and Gazetteer: Documentation and final prototype, verzija 3. 5. 2011.

GeoNames. Pridobljeno 24. septembra 2012 s spletne strani: http://www.geonames.org/

Goldberg, D. W., Wilson, J. P., in Knoblock, C. A. (2007). From Text to Geographic Coordinates: The Current State of Geocoding. URISA Journal, 19(1).

Guldbæk Rasmussen, K. [et al.] (2011). D 3.2.3 – Recommendations for Conducting User Tests,

EuropeanaConnect, verzija 15. 2. 2011

Guo, Q., Liu, Y., in Wieczorek, J. (2008). Georeferencing locality descriptions and computing associated uncertainty using a probabilistic approach. International Journal of Geographical Information Science, 22(10).

Hill, L. L. (2000). Core Elements of Digital Gazetteers: Placenames, categories, and foot-prints. V: Borbinha and Baker (ur.), Research and Advanced Technology for Digital Libraries, 4th European Conference (ECDL ’00), Berlin. (Springer lecture notes in computer science), št. 1923.

Hill, L. L. (2006). Georeferencing: the geographic associations of information. Cambridge: MIT Press.

Martins, B. [et al.] (2009). A geo-temporal information extraction service for processing descriptive metadata in digital libraries. e-Perimetron, 4(1).

Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno 24. septembra 2012 s spletne strani:

http://www.arhiv.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nepremicne_kulturne_dediscine/

Roongpiboonsopit D., in Kmimi H. A. (2010). Comparative evaluation and analysis of online geocoding services. International Journal of Geographical Information Science, 24(7–8),

July–August.

Smart, P. D. [et al.] (2007). A framework for combining rules and geo-ontologies. V: M. Marchiori, J. Z. Pan & C. de Sainte Marie (Ur.): RR 2007, LNCS 4524. Berlin: Springer-Verlag.

Vodeb, V. (2006). Dostopnost urbanega okolja: San Francisco – London – Ljubljana. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije.

Zakrajšek, F., in Vodeb, V. (2011). Digital cultural content: guidelines for geographic information, (eContentplus). Roma: Ministero per i beni e le attività culturali.