DOKUMENTIRANJE KULTURNE DEDIŠČINE: PRIPRAVA, POTEK IN REZULTATI

Jon Grobovšek

Povzetek

IZVLEČEK

V članku je predstavljen postopek dokumentiranja kulturne dediščine od začetka, priprave na dokumentiranje, do zaključne faze, ki je arhiviranje dokumentacije in njeno dopolnjevanje. Kaj, zakaj in kako so vprašanja, na katera moramo med postopkom dokumentiranja odgovoriti, da optimalno izvedemo postopek in ga zaključimo z želenim rezultatom. Različni pristopi k dokumentiranju in različni načini imajo svoje zahteve za izvedbo in vodijo do drugačnih rezultatov. Pri dokumentiranju kulturne dediščine moramo poznati vse postopke, da lahko izberemo pravilnega. Poudarek je na izdelavi arhitekturnih posnetkov stanja, fotografskem snemanju, zapisovanju spremljajočih podatkov in hranjenju zaključnih osežkov.

EXTENDED ABSTRACT:

The first and important phase of documentation of cultural heritage objects is to understand which objects need to be documented. The entire documentation process is determined by the characteristics and scope of the cultural heritage object. The next question to be considered is the expected outcome of the documentation process and the purpose for which it will be used. These two essential guidelines determine each stage of the documentation workflow: the choice of the most appropriate data capturing technology and data processing method, how detailed should the documentation be, what problems may occur, what the expected outcome is, what it will be used for, and the plan for storing data and results. Cultural heritage objects require diverse data capturing and data processing methods. It is important that even the first stages of raw data capturing are oriented towards the applicability of results. The selection of the appropriate working method can facilitate the data processing and the preparation of final documentation. Documentation of paintings requires different data capturing method than documentation of buildings or building areas. The purpose of documentation can also be the preservation of the contemporary cultural heritage to posterity or the basis for future projects and activities on threatened objects. Documentation procedures should be adapted to our needs and capabilities. Captured and unprocessed data are lost unless accompanied by additional analyses and interpretations. Information on tools, procedures and outcomes must be included into documentation. A thorough analysis of unprocessed but accessible documentation, if adequately stored and accompanied by additional information, enables us to gather useful data. In this way it is possible to upgrade the existing documentation and to avoid data duplication or unintentional misleading of users. The documentation should be archived safely and in a way to meet the needs of potential users. Inadequate archiving may cause irreversible damage to documents. It is unreasonable to store data in a format which could not be read by future generations. In spite of high capacity of data bases the aspect of long term archiving of analogue documents should not be neglected. The past is being stored for the future, including different methods of storing various types of historical archives.

Ključne besede

Kulturna dediščina; dokumentiranje; arhitekturni posnetek stanja; fotografija

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Arhiv ZVKDS Restavratorskega centra.

Balažic, J. [et al.] (1995). V Gotika v Sloveniji. Ljubljana: Narodna galerija.

Fuis, S. (2010). Fotodokumentacija parlamenta. Osebni arhiv.

Geodetski inštitut Slovenije. (2006). Projekt izdelave tlorisnih gabaritnih načrtov še stoječih obodnih fasadnih sten, dopolnitev tlorisnih gabaritnih načrtov z gabaritnimi merami okenskih in vratnih odprtin ter profilacij, ter izdelava vertikalnih rezov na mestih, ki jih je določil projektant (2 vzdolžna (A, B) in 5 prečnih (E, F, G, H, J), skupaj 7 vertikalnih rezov) skozi glavne, še stoječe

obodne fasadne stene z detajlnimi profili simsov, Hotel Palace – Portorož, EŠD 562. Ljubljana.

Grobovšek, J. Osebni arhiv.

Grobovšek, J. (2010). Fotodokumentacija parlamenta. Osebni arhiv.

Grobovšek, J. (2010). Fotodokumentacija parlamenta. Arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Kranj.

Grobovšek, J. [et al.] (2004). Projekt preventivnega snemanja severne – zadnje fasade in izdelava enostavnega 3D modela, Hotel Palace – Portorož, EŠD 562. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije.

Grobovšek, J. [et al.] (2005). Projekt izdelave tehnične dokumentacije glavnega stopnišča, Hotel Palace – Portorož, EŠD 562. Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije.

Grobovšek, J., Potočnik, I. (1995). Arhiv INDOK Centra, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Grobovšek, J., Potočnik, I. (1995). V Gotika v Sloveniji, Tloris p. c. Marijinega vnebovzetja v Crngrobu. Arhiv INDOK Centra, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Potočnik, I., Premk, A. (2005–2006). Konservatorsko restavratorski projekt, dopolnitev načrta južne fasade EŠD 562, Portorož – Hotel Palace. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center.