BEREM, BEREŠ, BEREMO: ZGODOVINA BRANJA NA SLOVENSKEM

Anja Dular

Povzetek

IZVLEČEK

Namen: V članku so predstavljene bralne navade na Slovenskem v preteklih stoletjih in ugotovitve, ali so bile podobne kot v drugih avstrijskih deželah in evropskih državah.
Metodologija/pristop: Pregledali smo tematsko različne tekste - učbenike, katekizme,molitvenike in priročnike, predvsem uvodna besedila, kjer se avtorji obračajo na bralce,jim svetujejo, kako naj berejo, pojasnjujejo, komu so dela namenjena in poudarjajo pomen premišljevanja o prebranem.
Rezultati: V zgodnejših tekstih priporočajo glasno branje, kar lahko razumemo tudi za nadaljevanje tradicije ljudskega slovstva. Bistvena razlika pa je v tem, da v 16. stoletju kot bralke nastopajo ženske, medtem ko so pripovedovalci ljudskega blaga predvsem moški. Večja pismenost, večja knjižna produkcija in tudi bolj dostopno knjižno gradivo v 18. stoletju povzročijo, da knjige niso več le privilegij peščice. Tako je vse več literature namenjene tudi tihemu, individualnemu branju. Zanimivo je, da opozarjajo na pomembnost premišljevanja o prebranem. Med priporočili najdemo veliko namigov,kdaj naj ljudje vzamejo knjigo v roke. Večinoma so za to primerne ure počitka, nedelje in prazniki. Knjige pa so za ljudi lahko pomenile tudi odmik iz realnega življenja, ob njih so pozabili na vsakdanjik. Tako so že v 17. stoletju opozarjali, da je literature preveč, da zavaja ljudi in njihove misli na napačna pota. Tako s stališča cerkvenih moralnih naukov kot tudi iz vsakdanjih potreb knjige lahko postanejo neprimerna razvada. Največ kritik je doživelo leposlovje, romani, potopisi, ki so jih rade jemale v roke predvsem ženske.
Omejitve raziskave: Čeprav je bilo v preteklih stoletjih med bralci na Slovenskem precej literature v drugih jezikih, predvsem nemščini, smo se omejili na slovenska besedila,ker so bila dostopna najširšemu sloju populacije.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Študija zapolnjuje vrzel v poznavanju zgodovine branja na Slovenskem.

ABSTRACT

Purpose: The aim of the article is to research reading habits in Slovenia in the period between 16th and 19th century and to find similarities with Austria and other European countries of that time.
Methodology/approach: For the purpose of the analysis different resources were used – study books, catechisms, prayer books and manuals. We were focused on introductions in which readers are advised how to read, explaining to whom the work is intended and emphasizing the importance of meditation on the texts.
Results: Historically the laud reading was prefered, as to continue the folk tradition. However, the 16th century texts were transmitted by women while the folk tradition was narrated by males. In the 18th century the higher level of literacy and greater book production and availability caused that the books were not a privilege of a few. At that time more texts were intended for silent, individual reading. Interestingly, the authors emphasized the importance of meditation on the texts, too. It was also advised when to read – it wasrecommedend to read in leisure time on Sundays, and on holidays. The role of books was also to breakaway with the reality and to forget everyday problems. Due to the overproduction of books in the 17th centrury it was concerned that books are misleading the crowds. The church considered the reading of books as inappropriate, and criticized fiction, novels and adventure stories mostly read by women.
Research limitation: The study is based on Slovenian texts only, although the foreign literature, especially in German, was generally available, too.
Originality/practical implications: The study is fullfiling the gap in the history of reading in Slovenia.

Ključne besede

branje; zgodovina; slovenščina; 16-19. stoletje

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Alešovec, J. (1879). Ljubljanske slike: podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Ljubljana: Samozaložba.

Bachleitner, N., Eybl, F. M. in Fischer, E. (2000). Geschichte des Buchhandels in Österreich. Wiesbaden: Harrassowitz.

Becker, R. Z. (1789). Kmetam sa potrebo inu pomozh ali Uka polne vesele, inu shalostne pergodbe te vasy Mildhajm: sa mlade, inu stare ludy. Dunaj: Christian Grosser.

Canisius, P. (1991). Catechismus: skusi malane figure naprej postavlen: 1615. Faksimile. Celje: Mohorjeva družba.

Chartier, R. (2008). Pisanje in brisanje: pisna kultura in literatura (od 11. do 18. stoletja). Ljubljana: Studia humanitatis.

Dalmatin, J. (1584). Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta. Wittenberg: Hans Kraffts Erben.

Dolar, J. (1979). O branju – od Trubarja do Krefta. Knjižnica, 23 (1–4), 7–10.

Dular, A. (2002a). Živeti od knjig. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije.

Dular, A. (2002b). Valvasorjeva knjižnica = Valvasor`s library. V M. Lozar Štamcar in M. Žvanut (Ur.), Theatrum vitae et mortis humanae = Prizorišče človeškega življenja in smrti = The theatre of human life and death : podobe iz 17. stoletja na Slovenskem = images from the seventeenth century in Slovenia (str. 269–294). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.

Dular, A. (2009a). Knjige Anastasiusa Grüna – Antona Auersperga v Narodnem muzeju Slovenije. V M. Miladinović Zalaznik in S. Granda (Ur.), Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün (str. 13–30). Ljubljana: Nova revija.

Dular, A. (2009b). Knjižnica knezoškofa Karla Janeza Herbersteina. V M. Lozar Štamcar (Ur.), Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč = Objects as manifestations of taste, prestige and power (str. 259–299). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.

Flood, J. L. (1990). Subversion in the Alps: books and readers in the Austrian counter-reformation. The library, 12 (3), 185–211.

Janez Svetokriški. (1691). Sacrum promptuarium singulis per totum annum dominicis, et festis solemnioribus Christi Domini, et B. V. Mariae. Venetiis: officina Zachariae Conzatti.

Kastelec, M. (1684). Nebeshki zyl, tú je teh svetih ozhakov sveistu premishlovanie: v'katerim se sapopade visha te zhednosti lubiti, inu pred hudim djaniam béshati: na tú vézhnu spumniti, inu Bogá prou lubiti. v'Lublani: Ioseph Tadei Mayer.

Klemenc, J., Kolšek, V. in Petru, P. (1972). Antične grobnice v Šempetru. Ljubljana: Narodni muzej.

Makarovič, G. (2008). Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. Ljubljana: Slovenska matica.

Manguel, A. (2007). Zgodovina branja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Marenzi, M. I. (1980). Slovenska plemiška pisma družin Marenzi - Coraduzzi s konca 17. stoletja. Trst: Založništvo tržaškega tiska.

Pajk, A. (1948). Življenjepis. V M. Rupel (Ur.), Josip Jurčič: Zbrano delo. Knj. 2 (str. 251–300). Ljubljana: DZS.

Petru, P. in Ulbert, T. (1975). Vranje pri Sevnici. Ljubljana: Narodni muzej.

Pohlin, M. (1799). Buqve sa brati, inu moliti Slavenskem shovnirjam na Shtajerskemu, Koroshkemu, inu Kraynskemu ommislene. Dunaj: Christian Grosser.

Radics, P. v. (1862a). Herbard VIII: Freiherr zu Auersperg. Wien: W. Braumüller.

Radics, P. v. (1862b). Die Frauen in der Sage und Geschichte Krain's: kulturhistorische Studie. Laibach: I. v. Kleinmayr & J. Bamberg.

Slovenski protestantski pisci. (1966). (2. izd.). Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Steidele, R. J. (1788). Lehrbuch über die Geburtshilfe für Hebammen auf dem Lande = Vshegarske bukve sa babize na desheli. Laibach: H. W. Korn.

Štih, P. (2011). Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko?: o jeziku slovanskih prebivalcev prostora med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled zgodovinarja). Zgodovinski časopis, 65 (1–2), 8-51.

Thomas a Kempis (1745). Thomasa Kempensaria bukve. Labaci: Adam Frid. Reichhardt.

Tournal, N. A. (1812). Recueil de regles de droit et de preceptes de morale: a l'usage de la jeunesse des Provinces Illyriennes. Laibach: Joseph Sassenberg.

Vodnik, V. (1795). Velika Pratika ali Kalender. V' Lublani: Jan. Fridr. Eger.

Vodnik, V. (1799). Kuharske bukve. Lublana: Kleinmayr.

Willes, M. (2008). Reading matters: five centuries of discovering books. New Haven; London: Yale University Press.