SINDROM FENIKSA: NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 1941-1950

Eva Kodrič-Dačić

Povzetek

IZVLEČEK

Namen: Desetletje od leta 1941 do leta 1950 je bilo za današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v marsičem prelomno. Knjižnica je bila ob začetku druge svetovne vojne kot Univerzitetna biblioteka preseljena v novo zgrajeno Plečnikovo palačo ter bila leta 1944 močno poškodovana v požaru. Kljub temu je bila ob koncu desetletja obnovljena in opremljena, njeni fondi so narasli s 335.000 zvezkov na 500.000 zvezkov, število delavcev se je povečalo z 10 na 58, z novim statusom nacionalne knjižnice pa se je uvrstila med najpomembnejše slovenske kulturne ustanove.
Metodologija/pristop: Prispevek temelji na arhivskem gradivu in evidencah iz obdobja 1941-1950, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica.
Rezultati: Knjižnica je v enem najtežjih obdobij slovenske zgodovine uživala privilegiran položaj. Ta se kaže tako v sredstvih in naporih, ki so bila vložena v njeno opremljanje in v obnovo po požaru, v številnih darovih, ki jih je prejemala v času vojne, prizadevanjih oblasti za nadomestitev v požaru uničenih fondov ter s prednostnim mestom pri prevzemu knjižničnega gradiva iz fondov Federalnega zbirnega centra. Njena skladišča so kljub vojni in trem rigidnim sistemom cenzure ostala nedotaknjena, knjižnica pa je smela prevzemati in hraniti prepovedane publikacije.
Omejitve raziskave: Zanimiva bi bila primerjava s tujimi nacionalnimi knjižnicami in umestitev rezultatov v širiše družbenozgodovinske teoretične okvirje.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Študija primera prikazuje položaj nacionalne knjižnice v specifičnih družbenopolitičnih razmerah.

ABSTRACT

Purpose: The period from 1941 to 1950 was a turning point in the history of the present National and university library. At the beginning of the II World War the library (at that time known as the University Library) moved to the new palace, constructed by the architect Jožef Plečnik, to be in 1944 severely damaged by fire. However, it was reconstructed by the end of the decade and its library collections grew from 335.000 to 500.000 volumes. The number of library employees increased from 10 to 58 and the formal recognition of its national functions made it one of the most important national institutions.
Methodology/approach: The article is based on archival documents and records of the National and university library from the period of 1941-1950.
Results: During and after the war the library had a privileged status which was manifested in furnishing and reconstruction of the building, in the growth of library collections through numerous gifts which were received during and after the war to substitute the burnt collections, as well as in acquisition of library materials from the Federal Collection Centre. Its storages remained intact in spite of the war and the rigid censorship and the library was even allowed to collect and to store forbidden publications.
Research limitation: The comparison with other national libraries and a socio-historical theoretical interpretation could be a fruitful continuation of this kind of study.
Originality/practical implications: The case study explores the position of national library in the specific socio-political circumstances.

Ključne besede

Narodna in univerzitetna knjižnica; knjižnični fondi; zgodovinski pregled

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

VIRI PODATKOV:

ANUK, Nepopisan fond Univerzitetne biblioteke. Dopis visokega komisarja Graziolija rektorju univerze, z dne 28. julija 1941.

ANUK, Nepopisan fond Univerzitetne biblioteke. Zapisnik II. seje direktorija univerzitetne biblioteke v Ljubljani, z dne 15. marca 1945.

ANUK, Nepopisan fond Univerzitetne biblioteke. Poročilo o opravljenih delih, 23. marca 1944.

ANUK, Nepopisan fond Univerzitetne biblioteke. Zapisnik o 4. redni seji UKO, 14. aprila 1944.

ANUK, Nepopisan fond Univerzitetne biblioteke. Okrožnica Šefa pokrajinske uprave z dne 30. oktobra 1944.

ANUK, Nepopisan fond Univerzitetne biblioteke. Dopisi Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani upravniku Univerzitetne biblioteke, z dne 30. junija 1944, 13. julija 1944, 25. oktobra 1944 in 27. oktobra 1944.

ANUK, Nepopisan fond Univerzitetne biblioteke. Dopis šefa pokrajinske uprave v Ljubljani Univerzitetni biblioteki, z dne 16. novembra 1944.

ANUK, Nepopisan fond Univerzitetne biblioteke. Dopis Ministrsva za prosveto Narodni in univerzitetni knjižnici z dne 6. 10. 1949.

ANUK, Mapa 39. “Ruplova mapa”, Conto Hoepli.

AS (prej Arhiv Inštituta za novejšo zgodovino), Tiskovni urad, fasc. 152.

NAVEDENI VIRI:

Elenchi di opere la cui pubblicazione, diffusione o ristampa nel regno e’ stata vietata dal Ministero della cultura popolare. (1940). Roma: Istituto Poligrafico dello Stato.

Kodrič - Dačić, E. (2000). Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 44 (4), 51–63.

Kodrič - Dačić, E. (2005a). Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica v obdobju 1938–1943. Knjižnica, 49 (1–2), 151–168.

Kodrič - Dačić, E. (2005b). Univerzitetna biblioteka v Ljubljani: od kapitulacije fašistične Italije do konca druge svetovne vojne (1943–1945). Knjižnica, 49 (1–2), 169-185.

Kranjc, C., Gaspari-Tausig, V., Urbančič, B. in Vošnjak, M. (1978). Delež Narodne in univerzitetne knjižnice v narodnoosvobodilnem boju. Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice, 2, 7–22.

Letno poročilo o delu NUK 1949 (1950?). Ljubljana: NUK.

Predpisi o uvozu časnikov, časopisov in revij iz inozemstva. (1942). Bolletino Ufficiale, št. 40, str. 297–299.

Stipčević, A. (1992). Cenzura u knjižnicama. Zagreb: Filozofski fakultet, Zavod za informacijske studije Odsjeka za informacijske znanosti.

Urbančič, B. (1978). Med zidovi NUK v okupirani Ljubljani. Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice, 2, 16.

Uredba Ministrstva za prosveto o ustanovitvi zbirnih centrov za kulturno zgodovinske predmete. (1945). Uradni list LRS, št. 33.

Uredba Narodne vlade Slovenije o Narodni in univerzitetni knjižnici. (1945). Uradni list SNOS, št. 46.

Velika obogatitev vseučiliške knjižnice v Ljubljani. (1942). Slovenec, 70, (129), 2.