BRANJE OD RAZVEDRILA ELITE DO SPLOŠNE DOBRINE

Aleš Gabrič

Povzetek

IZVLEČEK

Namen: Avtor v prispevku obravnava bralne navade na Slovenskem od 19. stoletja, ko je bilo še veliko ljudi nepismenih, do splošne pismenosti in široke dostopnosti knjig v času potrošništva. Pri tem oriše vpliv naraščanja pismenosti, knjižne ponudbe in mreže knjižnic na bralne navade.
Metodologija/pristop: Pri analizi se je avtor naslanjal na spomine posameznikov, na poročila društvenih zvez, ki so organizirala knjižnice, in prva znana objavljena poročila o tem, po katerih so bralci najraje posegali.
Rezultati: V obdobju Avstrije, ko je večina šolskega sistema delovala v nemškem jeziku,je prevladovalo branje v nemščini natisnjenih del, po izboljšanju knjižne ponudbe v obdobju prve Jugoslavije pa so glavnino del bralci že prebirali v slovenskem jeziku.Do srede 20. stoletja so statistični podatki o branosti še sporadični in nezanesljivi, evidentirani in v prispevku navedeni podatki pa vseeno nakazujejo trende spreminjanja bralnih navad na Slovenskem.
Omejitve raziskave: Raziskava posega v čas, ko še niso bile opravljene resne statistične analize branosti, zato se je moral avtor omejiti na posamezne ohranjene drobce. Bolj podrobne analize o branosti na Slovenskem so začeli opravljati šele v sedemdesetih letih 20. stoletja.
Izvirnost/uporabnost raziskave: V literaturi o branju na Slovenskem je bilo več pozornosti namenjene knjigi, knjižnicam, tiskarnam ali založnikom, manjše pa je bil deležen bralec.Prispevek nakazuje, kako bi lahko v bodoče analize uvrstili tudi ta pogled, pogled bralca.

ABSTRACT

Purpose: The author focuses on the reading habits in Slovenia from the 19th century, when many people were still illiterate, to the period of general literacy and wide availability of books in the time of consumer society. The author outlines how the reading habits were influenced by the expanding literacy, book supply, and library networks.
Methodology/approach: The analysis is based on the memories of individual people, reports of library associations, and early published reports on most frequently read publications.
Results: In the Austrian period the German language prevailed in education and book production. After the improvement of book supply in the period of the First Yugoslavia books were mostly read in the Slovenian language. Until the middle of the 20th century the statistical data on reading habits is still sporadic and unreliable. Nevertheless, the data registered and referred to in the analysis points to the changing reading habits in Slovenia.
Research limitations: The research explores the time when serious statistical analyses of reading habits were still non existent. Thus, the author had to limit his work to individual fragments which have been preserved. The more detailed analyses on the reading habits in Slovenia only emerged in the 1970s.
Originality/practical implications: In the literature dealing with the reading habits in Slovenia attention was mostly paid to books, libraries, as well as to printing or publishing houses, while the readers were not so important. However, this paper demonstrates how the future analyses could also take the aspect of the readers’ viewpoint into account.

Ključne besede

bralna kultura; pismenost; knjižnice; najbolj brane knjige; 19.-20. stoletje

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Alešovec, J. (1973). Kako sem se jaz likal: povest slovenskega trpina. Ljubljana: Prešernova družba.

Fischer, S. R. (2004). A history of reading. London: Reaktion Books.

Gabrič, A. (2000). Predolga pot do prvega slovenskega zakona o knjižnicah iz leta 1961. Knjižnica, 44 (3), 31–54.

Gabrič, A., Kekec, P. in Rajšter, B. (2000). Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner: pogumna, da je bila drugačna. Ljubljana: Nova revija.

Gerlanc, B. (1955). Slovenske ljudske knjižnice. Ljubljana: Kmečka knjiga.

Hrastar, P. (2004). Bralna kultura na Slovenskem v 2. polovici 20. stoletja. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Jelovškova, E. (1903). Spomini na Prešerna. Ljubljana: L. Schwentner.

Koblar, F. (1976). Moj obračun. Ljubljana: Slovenska matica.

Koledar Družbe sv. Mohorja: za leto 1946. (1945). Celje: Družba sv. Mohorja.

Kranjc, C. (1939). Naše tiskarstvo v letih 1918-1938. V J. Lavrič et al. (Ur.), Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije (str. 226–262). Ljubljana: Jubilej.

Lavrin, J. (1987). Med osem in osemdeset: (iz zapisnice kozmopolita). Ljubljana: Slovenska matica.

Manguel, A. (2007). Zgodovina branja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Melik, V. (1969). Slovenci in nova šola. V V. Schmidt, V. Melik in F. Ostanek, (Ur.), Osnovna šola na Slovenskem: 1869–1969 (str. 31–64). Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

Pediček, F. (1957). Naši višješolci in leposlovje. Jezik in slovstvo, 3 (2), 60–64 in (3) 124–129.

Pirjevec, D. (1940). Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje: Družba sv. Mohorja.

Poročilo prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani za leta 1926–1931. (1931). Ljubljana: Delavska zbornica.

Prosvetna zveza Ljubljana. (1929). Ljubljana: Prosvetna zveza.

Prosvetno delo 1925–1930: ob petletnici Zveze kulturnih društev v Mariboru. (1930). Maribor: Zveza kulturnih društev.

Smolik, M. (1992) Oris zgodovine Mohorjeve družbe: ob stoštiridesetletnici. Celje: Mohorjeva družba.

Stritar, J. (1878) Deveta dežela. Zvon, 4 (21), 331–333.

Šifrer, Ž. (1964). Pismenost prebivalstva. Prikazi in študije, 10 (5), 11–34.

Trdina, J. (1998). Moje življenje. V Janez Trdina (str. 321–420). Ljubljana: DZS.

Virant, M. (1961). Slovenske knjižnice 1960. Prikazi in študije, 7 (7), 9–25.

Wester, J. (1956). Novomeški spomini. Kronika, 4 (3), 174–178.