STROKOVNA TERMINOLOGIJA - GRADNIK INTEROPERABILNOSTI KULTURNIH IN Z NJIMI POVEZANIH VSEBIN

Miroslav Novak

Povzetek

IZVLEČEK

Avtor opredeli termin »interoperabilnost« kot zmožnost informacijskih sistemov, da medsebojno izmenjujejo podatke, informacije in znanja. Ti procesi lahko potekajo znotraj strokovnih področij ali med različnimi strokovnimi področji. Za njihovo uspešno izvajanje mora biti med drugim vzpostavljena dobra komunikacija, ki temelji na usklajeni strokovni terminologiji. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih arhivskih strokovnih terminov, ki so opredeljeni v slovenski veljavni zakonodaji s področja arhivske dejavnosti oz. v arhivskih strokovnih standardih. Pri tem avtor opozarja predvsem na semantične probleme njihove uporabe na različnih področjih. Zato meni, da bo potrebno terminološke različnosti uskladiti, če hočemo, da bodo zajete kulturne vsebine v elektronskem okolju dolgoročno vzdržne in uporabne skozi čas in prostor. V nasprotnem lahko ti problemi v medsebojni koliziji predstavljajo resno tveganje za realizacijo pričakovane interoperabilnosti.

Ključne besede

arhivistika; terminologija; interoperabilnost; kulturne vsebine; elektronsko okolje

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Cvelfar, B. (2010). Vzajemno sodelovanje slovenskih arhivov v projektu SIRA_NET. V S. Tovšak (Ur.), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (str. 395–412). Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor.

Dictionary on archival terminology (DAT III) (Internationale Fachterminologie). (2004). Pridobljeno 14. 7. 2010 s spletne strani: http://staff-www.unimarburg.de/~mennehar/datiii/intro.htm

Großes Wörterbuch Computer (GWC). (1995). Köln: Buch und Zeit Verlagungsgesellschaft.

Hajtnik, T. (2009). Zahteve za opremo in storitve za zajem in e-hrambo arhivskega gradiva. V M. Gombač (Ur.), Izobraževanje arhivskih delavcev in zaposlenih pri ustvarjalcih arhivskega gradiva; Arhivski depoji; Elektronsko arhiviranje in informatizacija v arhivih (str. 136–143). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.

Halm, J. van. (2004). Interoperabilnost – sodelovanje in konkurenca v prostoru informacijskih servisov. Organizacija znanja, 9 (3). Pridobljeno 7. 5. 2010 s spletne strani: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2004_3/html/clanek_06.html#d0e265

ISAD(G)2: general international standard archival description (2nd ed.). (2000). Ottawa: International Council on Archives. Pridobljeno 24. 4. 2010 s spletne strani: http://www.ica.org/en/node/30000

Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Knjižnica, 53 (3–4), 1–374.

Kavčič - Čolić, A. (2010). Trajno ohranjanje digitalnih virov: koncepti in metode. Knjižnica, 54 (1–2), 99–119.

Karun, B. (2009). Projekt Europeanalocal. V S. Tovšak (Ur.), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (str. 493–497). Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor.

Klemenc, M. (2009). Portal nacionalnega interoperabilnostnega okvira – portal NIO. InfoSRC, 59, 13–16. Pridobljeno 28. 5. 2010 s spletne strani: http://www.src.si/library_si/pdf/infosrc/2009-59/InfoSRC-2009-59.pdf

Kološa, M. (2010). Slovensko-angleško-nemški glosar arhivske terminologije. Arhivi, 33 (1), 61–89.

Multilingual dictionary of archival terminology (MDAT). (2010). Pridobljeno 14. 7. 2010 s spletne strani: http://www.iias-trieste-maribor.eu/index.php?id=68&L=1

Model zahtev za upravljanje elektronskih dokumentov: specifikacija MoReq. (2005). Ljubljana: Arhiv RS.

Model zahtev za upravljanje elektronskih dokumentov (MoReq2). (2008). Pridobljeno 30. 5. 2010 s spletne strani: http://www.dlmforum.eu/index.php?option=com_jotloader&view=categories&cid=12_bcb6040aefc160c09ae4290ae1857b9f&Itemid=39〈=en

Novak, M. (2000). Arhivi med preteklostjo in prihodnostjo. V V. Stavbar (Ur.), Tradicionalni mediji v sodobni informacijski družbi (str. 48–62). Ljubljana: ZBDS.

Novak, M. (2007a). Preslikave vsebin v arhivskih strokovnih postopkih. Maribor: Pokrajinski arhiv.

Novak, M. (2007b). Od “dolgoročne hrambe” k “arhiviranju” digitalnih dokumentov. V M. Selan et al. (Ur.), DOK_SIS 2007: Sistemi za upravljanje z dokumenti (str. IV-36-46). Ljubljana: Media.doc; Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev.

ODLIS-Online dictionary for library and information science. (2010). Pridobljeno 7. 5. 2010 s spletne strani: http://lu.com/odlis/odlis_i.cfm# interoperability

Seljak, M., Brešar, T., Curk, L., Zalokar, M., Tominac, A., Popović, G., Rogina, A. in Urbajs, A. (2004). Vzpostavitev normativne kontrole v knjižničnem informacijskem sistemu COBISS.SI, Slovenija. Organizacija znanja, 9 (2). Pridobljeno 14. 7. 2010 s spletne strani: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2004_2/html/clanek_01.html

Semlič Rajh, Z. (2010). Princip provenience in oblikovanja fonda: razkorak med veljavno teorijo in arhivsko prakso. V S. Tovšak (Ur.), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (str. 125–140). Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor.

Serec Hoždar, A. (2003). Hišni arhiv Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog, 13, 249-262. Pridobljeno 27. 5. 2010 s spletne strani: http://www.etnomuzej.si/pdf/0354-0316_13_Serec_Hisni.pdf

Slovar slovenskega knjižnega jezika z odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (SSKJ). (1998). Ljubljana: DZS.

Uredba o upravnem poslovanju (UUP). (2006). Uradni list RS, št. 30.

Vilfan, S. in Žontar, J. (1973). Arhivistika. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). (2006) Uradni list RS, št. 30.

Zalokar, M. (2004). Priprava splošnega geslovnika COBISS.SI. Organizacija znanja, 9 (4). Pridobljeno 12. 7. 2010 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/organizacija_znanja/2004_4/html/clanek_09.html

Žontar, J. (2003). Arhivska veda v 20. stoletju. Ljubljana: Arhiv RS.