MATILDA, KJE SI?: vsebinski opis mladinskega leposlovja v slovenskem katalogu in katalogih sosednjih dežel

Alenka Šauperl

Povzetek

IZVLEČEK

Z namenom ugotavljanja podobnosti in razlik v vsebinskem opisu mladinskega leposlovja smo septembra 2008 pregledali opise za pet svetovno znanih del v petih katalogih: Knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Mestne knjižnice v avstrijskem Gradcu (Stadtbibliothek Graz) ter skupne kataloge knjižnic v Goriški pokrajini v Italiji (Sistema bibliotecario della Provinciadi Gorizia) in v Karlovški županiji na Hrvaškem (Skupni katalog knjižnica Karlovačke županije). Z angleškega področja smo dodali British Library. Ugotovili smo, da se vsebinski opisi za različne izdaje istega dela razlikujejo tako v posameznih knjižnicah kot med njimi. Najbolj stalen podatek je klasifikacijska oznaka. Manj pogoste so predmetne oznake in anotacije. S klasifikacijskimi in predmetnimi oznakami se vsebina redko opisuje. Navadno se s temi oznakami označujejo jezikovna oz. narodna pripadnost avtorja, literarna zvrst in občinstvo, ki mu je delo namenjeno. Več vsebine oz. zgodbe opisujejo anotacije. Toda tudi te lahko prinašajo tudi druge informacije, npr. o doživetjih ob branju, o avtorju ali o zgodovini nastanka dela. Večja enotnost tako znotraj katalogov kot med njimi bi bila s stališča stroškov dela dobrodošla. Žal pa enakega vsebinskega opisa nekega leposlovnega dela ni mogoče ponuditi v vseh knjižnicah. Morda je rešitev v različnih ravneh opisa, tako da si eno vrsto opisa delijo mladinske knjižnice, drugo pa strokovne zbirke.

Ključne besede

leposlovje za mladino; knjižnični katalogi; vsebinski opis

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

International Federation of Library Associations and Institutions. (1998). Functional Requirements for Bibliographic Records. Final Report. München: K.G. Saur.

International Federation of Library Associations and Institutions. (2000). Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise. Končno poročilo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

ISO 2788-1986. Documentation – Guidelines for the establishment and development of monolingual thesauri.

Lancaster, F. W. (1991). Indexing and abstracting in theory and practice. London: The library Association.

Pisanski, J. (2007). Uporaba konceptualnega modela funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) v praksi. V: Knjižnice za prihodnost: napredek in sodelovanje : zbornik referatov (str.113–127). Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Rozman, D. (2002). Ifline smernice za predmetno označevanje. V: Splošni slovenski geslovnik (str. 9–10). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Saarti, J. (2000). Taxonomy of novel abstracts based on empirical findings. Knowledge Organization, 27 (4), 213–220.

Smerkolj, L. (2007). Vsebinski opis leposlovnega gradiva za otroke do 9. leta starosti : diplomsko delo. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Svetin Kastelic, N. (2008). Založništvo, Slovenija, 2007. Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 9. 2008 s spletne strani http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1771

Šauperl, A., e tal. (2007). Opombe o vsebini kot dopolnilo vsebinskega opisa leposlovja. Knjižnica, 51(3–4), 97–115.

Učakar, P. (2002). Gesla za vsebinski opis leposlovja v osnovnošolskih knjižnicah. Šolska knjižnica, 12 (3), 99–103.