MODELI POSTAVITVE KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNICAH S POSEBNIM OZIROM NA POSTAVITEV GRADIVA V MLADINSKIH ODDELKIH

Marija Kobal

Povzetek

IZVLEČEK

Klasifikacija in postavitev knjižničnega gradiva sta pomembni področji strokovnega dela v knjižnici od njenih začetkov dalje. Uvajanje Univerzalne decimalne klasifikacijev slovenske splošne knjižnice je sovpadlo s preureditvijo knjižnične zbirke za prosti pristop do gradiva. V Sloveniji splošne knjižnice upoštevajo priporočila za ureditev knjižnične zbirke v prostem pristopu glede na posamezne skupine uporabnikov z delitvijo na oddelke za odrasle in oddelke za otroke in mladino. V oddelkih je prva nadaljnja delitev povezana s funkcionalno zvrstjo gradiva, ki se deli na leposlovje in strokovno gradivo, nato pa se za postavitev gradiva na knjižnih policah uporablja postavitveni vrstilec UDK in v eni od splošnih knjižnic nova besedna sistematika. V okviru mladinskega oddelka je izražena potreba po delitvi na štiri starostne oz. bralne postavitvene skupine namesto dosedanjih treh. Znotraj postavitvenih skupin velja ureditev po abecedi avtorskih in stvarnih značnic. Splošna knjižnica je namenjena vsem prebivalcem na svojem območju, zato je potrebno pri postavitvi gradiva v prosti pristop spremljati in upoštevati potrebe posameznih skupin uporabnikov.

Ključne besede

prosti pristop; klasifikacija; splošne knjižnice; postavitev gradiva; Univerzalna decimalna klasifikacija

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Borko, T., Zabukovec, V. & Južnič, P. (2006). Pričakovanja uporabnikov o storitvah splošne knjižnice. Knjižnica, 50 (4), 93–105.

Dimec, Z. (1994). Strokovna usposobljenost za katalogizacijo v COBISSU. Knjižnica, 8 (3–4), 75–92.

Hainz, D., & Kernel, I. (1996). Knjižnica Otona Župančiča in njeni uporabniki. Knjižnica, 40 (3–4), 261–276.

Isaković, N. Novljan, S. (1997). Priporočila za obdelavo in ureditev knjižničnega gradiva v mladinskih knjižnicah. Knjižničarske novice, 7 (5), 4–6.

Gorenc, J. (1997). Pomen uporabe kvalitativnega raziskovanja za delo pri referenčnem procesu. Knjižnica, 41 (2/3), 217–233.

Grubar, N. (2006). Spletne strani splošnih knjižnic in vsebine za mladostnike od 12. do 15. leta (3. triada OŠ). Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Leban, V., Grilc, A. & Tomšič, N. (2007). Nova postavitev gradiva v Osrednji knjižnici Kranj. V: M. Ambrožič (Ur.), Knjižnice za prihodnost: napredek in

sodelovanje: Zbornik posvetovanja ZBDS (str. 193–208). Ljubljana: ZBDS.

Ločniškar Fidler, M., Tomšič, N., Lavrenčič Vrabec, D. & Zadravec, V. (2006). Postavitev in oprema monografskih publikacij v mladinskih oddelkih splošnih knjižnic. Knjižnica, 50 (3), 105–125.

Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 17.3. 2008 s spletne strani http://www.zbds-zveza.si/manifest.asp

Milić, I. (1998). Strokovni UDK katalog v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Knjižnica, 42 (1), 127–134.

Naprudnik, Z. (1961). Prosti pristop in vprašanje katalogov v ljudski knjižnici. Knjižnica, 5 (1), 62–73.

Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice. (1987). Poročevalec kulturne skupnosti Slovenije, 6 (28), 70–78.

Novljan, S. (1996). Vsebinska obdelava in ureditev knjižničnega gradiva za mlade uporabnike. Knjižnica, 40 (3–4), 135–148.

Novljan, S. (2002). Informacijska pismenost. Knjižnica, 46 (4), 7–24.

Novljan, S. (2003). Spletne strani splošne knjižnice: uporabnikov zanesljivi referenčni vir. Knjižnica, 47 (1–2), 69–83.

Novljan, S. & Žumer, M. (2004). Web pages of Slovenian public libraries: evaluation and guidelines. Journal of Documentation, 60 (1), 62–76.

Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Petek, M. (1998). Vrednotenje knjižničnih katalogov s stališča uporabnika. Knjižnica, 42 (4), 127–147.

Piano, J. (1989). UDK in prosti pristop. Knjižnica, 33 (3/4), 143–146. 20. Pinter, A. (2002). Knjižnice kot dejavnik oblikovanja javnosti: pogled sodobnih teorij. Knjižnica, 46 (4), 25–42.

Pinter, A. (2004). Od zadovoljnega k uspešnemu uporabniku knjižnic: konceptualni in metodološki elementi raziskovanja uporabnikov. Knjižnica, 48 (3), 33–58.

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, 73.

Pregelj, B. (1959). Svobodni pristop in pultni sistem. Knjižnica, 3 (1–4), 27–40.

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007. (2004). Ljubljana: Uradni list RS, 28.

Rijavec, J. (1958). Stvarni katalog v ljudskih knjižnicah. Knjižnica, 2 (1), 39–49.

Saye, J. D. & Šauperl, A. (2002). Išče se: učinkovit in preprost katalog. Knjižnica, 46 (3), 129–141.

Slokar, R. (1996). Uporabnikovo vrednotenje splošnih knjižnic. Knjižnica, 40 (3–4), 211–220.

Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. (2002). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Standardi za splošne knjižnice: za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015. (2005). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.

Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo.

Urbanija, J. (1996). Uporabniki in njihove knjižnice. Knjižnica, 40 (3–4), 11–16.

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. (2003). Uradni list RS, 29.

Vovk, A. (2004). Spletne strani slovenskih splošnih knjižnic v primerjavi s priporočili za izdelavo spletnih strani. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta,

Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, 87.

Žaucer, M. (1996). Ali se knjižničarji dovolj potrudimo za svoje uporabnike? Knjižnica, 40 (3–4), 17–25.

Žaucer, M. & Fabjan, U. (1998). Meritve uspešnosti knjižnic in študij bibliotekarstva. Knjižnica, 42 (4), 105–125.

Žnidar, A. (1961). Strokovna ureditev knjig v mladinskih knjižnicah. Knjižnica, 5 (1), 74–83.