USTANOVITEV KNJIŽNICE ZASEBNE VISOKE ŠOLE

Irena Marinko

Povzetek

IZVLEČEK

Članek prikazuje, da je možno s primernim finančnim in časovnim načrtovanjem organizirati knjižnico tudi v majhni zasebni visoki šoli, čeprav ta pred začetkom delovanja nima nobenih dohodkov. Namen prispevka je opozoriti, da je potrebno pričeti zorganizacijo bodoče knjižnice že precej pred začetkom izvajanja študijskega programa. Avtorica opiše pomen knjižnice na zasebni visoki šoli in osnovne zakonske zahteveza knjižnice visokošolskih zavodov, oceni začetne stroške in časovni načrt ustanavljanja visokošolske knjižnice in navede nekaj predlogov za čim bolj ekonomično organiziranje knjižničnih dejavnosti, ki bodo podpirale delo študentov in profesorjev, ko bo šola pričela izvajati študijski program. V prispevku so kot metode raziskovalnega pristopa uporabljene kritična analiza relevantne literature, študija primera organiziranja visokošolske knjižnice v zasebni visoki šoli in analiza glavnih stroškov, ki nastanejo ob ustanavljanju knjižnice. Raziskava ugotavlja, da je v majhni visoki šoli knjižnica ravno tako nujna kot v veliki, pri čemer se je treba najprej posvetiti najemu in opremi prostorov, nabavi gradiva, predvsem pa angažirati strokovne delavce, ki znajo poskrbeti za nabavo in računalniško obdelavo knjižničnega gradiva in tako pripraviti osnovne pogoje za bodoči informacijski center.

Ključne besede

zasebno šolstvo; visoke šole; visokošolske knjižnice; organizacija dela

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Gerbec, N. & Petaros Kmetec, K. (2003). Knjižnični sistem Italije. Knjižnica, 47 (1–2), 85–113.

Glavica, M. (2009). Filozofski fakultet. Zagreb: FF press.

Južnič, P. (2002). Knjižnice in računalniški centri, ali opravljajo isto funkcijo? V: Strokovno posvetovanje visokošolskih knjižničark in knjižničarjev. Ljubljana: CTK.

Kazalci za spremljanje kakovosti UL. (2006). Ljubljana: Senat UL.

Lah-Skerget, P. (2003). Šolska knjižnica deluje tudi v višji strokovni šoli. Šolska knjižnica, 13 (1), 21–22.

Mihevc, B. (2002). Ocena stanja knjižnic in študijske literature za univerzo 21. stoletja. 2. strokovno posvetovanje visokošolskih knjižničark in knjižničarjev z

mednarodno udeležbo, Ljubljana, 28. – 29. maj 2002. Ljubljana: CTK.

Mihevc, B. (2006). Pristop k evalvaciji na Univerzi v Ljubljani. Organizacija znanja, 11 (4), 146–151.

Mihevc, B., Marentič Požarnik, B. (2000). Kako zagotoviti kakovost pri razvoju visokošolskega izobraževanja. Ljubljana: Slovensko društvo za visokošolsko

didaktiko.

O knjižnici. Kulturno-izobraževalni zavod Averroes. Pridobljeno 28. 6. 2009 s spletne strani http://www.averroes.si

Sapač, I. (2005). Vrednotenje modelov univerzitetnih knjižnic v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji. Knjižnica, 49 (1–2), 105–150.

Tržan - Herman, N. & Kiauta, D. (1996). The organizational map. Libri, 46, 113–119.

Witten, I. H. Bainbridge, D. (2003). How to build a digital library. Amsterdam: Morgan Kaufmann Publishers.