IZOBRAŽEVANJE ZA KATALOGIZACIJO IN ORGANIZACIJO INFORMACIJ

Alenka Šauperl

Povzetek

IZVLEČEK

organizacijo informacij pa iz funkcij podatkovnih zbirk. Preobrazba univerzitetnega izobraževanja v duhu Bolonjske deklaracije (1999) je spodbudila premišljevanje o prenovi izobraževanja za katalogizacijo in organizacijo informacij na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dvostopenjski način študija (3+2 leti) izhaja iz Bolonjske deklaracije. Večstopenjsko pridobivanje znanja za področje katalogizacije in organizacije znanja pa je zamišljeno tako, da bi sledilo funkcijam kataloga in podatkovnih zbirk na eni strani in specializacijskim željam študentov in študentk na drugi. Tako bi v vsakem letniku ponudili enega ali več predmetov, katerih poglobljenost bi glede na že absolvirano znanje naraščala do najzahtevnejših tem v 2. letniku druge stopnje. Izobraževanje za to področje pa ne bi smelo ostati le teoretično. Že med šolanjem bi se moralo z vajami, seminarskimi nalogami in obvezno prakso navezovati na delovno okolje knjižnic in informacijskih ustanov. Pripravništvo bi moralo biti običajen zaključek šolanja. Stalno strokovno izpopolnjevanje pa bi moralo biti sestavni del kariere vsakega knjižničarja in informacijskega strokovnjaka.

Ključne besede

katalogizacija, organizacija znanja, izobraževanje, univerze

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Abecedni imenski katalog. (1947). Ljubljana: Državna založba Slovenije.

ALCTS Educational policy statement. (1995). Pridobljeno 10.8.2004 s spletne strani: http://aka/alcts/alctsmanual/contend/cepolicy.htm

Beall, J. (2001). Publishers’ errors make catalogers [sic]: an analysis of the error indicators [sic] and [i.e.] in cataloging . Cataloging and Classification Quarterly, 32 (3), 87-107.

Bologna Declaration . (1999). Pridobljeno 10.8.2004 s spletne strani: http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/mednarodno/solstvo/mednarodni_teksti.asp#aktualni

Brault, N. (1972). The great debate on Panizzi’s rules in 1847-1949: the issues discussed. Los Angeles: School of Library Service, University of California.

Cutter, C.A. (1904). Rules for a Dictionary Catalog. 4th ed. rewritten. Washington: Government Printing Office.

Dimec, Z. (1994). Strokovna usposobljenost za katalogizacijo v COBISSu: analiza problematike in možni ukrepi za izboljšanje. Knjižnica, 38( 3/4), 75-92.

Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise: Zaključno poročilo. (2000). Ljubljana: Oddelek za bibliotekarstvo Filozofske fakultete.

Gilchrist, A. (2003). Thesauri, taxonomies and ontologies – an etymological note. Journal of Documentation, 59(1), 7-18.

International Conference on Cataloguing Principles. (1961) Statement of Principles Adopted at the International Conference on Cataloguing Principles, Paris, October, 1961. London: IFLA Committee on Cataloguing.

Intner, S.S. (2002). Persistent issues in cataloging education: considering the past and looking toward the future. Cataloging & Classification Quarterly, 34(1/2), 15-29.

Kokove - Hrovat, M. (2004). Analiza rabe označevalcev napak: [sic] in [i.e.] v slovenskem vzajemnem katalogu. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Kovacs, B. in Dayton, N. (2002). “If I knew then what I know now”: UNCG LIS graduates’ perspectives on cataloging education. Cataloging & Classification Quarterly, 34(1/2), 145-163.

Likar, T. (2004). Ovrednotenje modula za katalogizacijo v sistemu COBISS. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Mugridge, R.L. in Furniss, K.A. (2002). Education for authority control: Whose responsibility is it? Cataloging & Classification Quarterly, 34(1/2), 233-243.

Načela, sprejeta na mednarodni konferenci o katalogizacijskih načelih v Parizu oktobra 1961. (1961). Knjižnica, 5(1-4),110-117.

Predmetnik. (1999?). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Pridobljeno 10.8.2004 s spletne strani: http://www.ff.uni-lj.si/biblio/PREDMET.HTM

Osnove knjižničarstva. (1987). Ljubljana: Posebna izobraževalna skupnost za kulturo.

Petek, M. (2003). Odnosi med bibliografskimi zapisi, ki predstavljajo dela s skupnim predhodnikom, v slovenskem vzajemnem katalogu. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Pirjevec, A. (1940). Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje: Družba Sv. Mohorja.

Poznajelšek, M. 2001. Ustreznost vsebinskega opisa gradiva iz vzajemnega kataloga za srednješolske knjižnice : primer knjižnic Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije in Šolskega centra Celje. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Swan Hill, J. (2002). What else do you need to know? Practical skills for catalogers and managers. Cataloging and Classification Quarterly, 34(1/2), 245-261.

Tillett, B.B. (1991a). A taxonomy of bibliographic relationships. Library Resources & Technical Services, 35(2), 150-158.

Tillet, B.B. (1991b). Summary of the treatment of bibliographic relationships in cataloging rules. Library Resources & Technical Services, 35(4), str. 393-405.

Tuning educationa structures in Europe. Final report. Pilot project - phase 1. (2004). Pridobljeno 10.8.2004 s spletne strani: http://www.relint.deusto.es/TUNINGProject/index.htm

Zupanc, Š. (2001). Spremembe vsebinskega opisa pri kopiranju zapisov iz vzajemnega kataloga : primer splošnih knjižnic. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

Žumer, M. & Riesthuis, G.J.A. (2002). Consequences of implementing FRBR : Are we ready to open Pandora’s box? Knowledge Organization. 29(2), 78-86.