INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE ŠTUDENTOV V SLOVENSKEM VISOKOŠOLSKEM OKOLJU

Nataša Brečko

Povzetek

Izvleček

Visokošolske knjižnice imajo v današnji informacijski družbi pomembno vlogo pri razvijanju informacijske pismenosti študentov. Bistveni značilnosti informacijske družbe sta dominantnost informacijske tehnologije in vedno hitrejše naraščanje števila dostopnih informacij. Veščina upravljanja z informacijami postaja tako nepogrešljiva za preživetje v 21. stoletju. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Informacijsko opismenjevanje je dolgotrajen proces, ki ga je potrebno izvajati skozi vsa leta šolanja posameznika. Na visokošolski stopnji temelji informacijsko opismenjevanje na znanju in spretnostih, ki so jih študentje že usvojili v osnovni in srednji šoli. Za učinkovito izvajanje informacijskega opismenjevanja študentov v slovenskem visokošolskem okolju so nujno potrebne enotne smernice, ki bi visokošolskim bibliotekarjem in učiteljem služile kot osnova za njihovo pedagoško delo. Študentje namreč pridobijo spretnosti informacijske pismenosti le skozi načrtno in sistematično informacijsko opismenjevanje, ki je vpeto v celoten študijski program in poteka v vseh letih študija.

Ključne besede

visokošolske knjižnice; študenti; izobraževanje uporabnikov; informacijska pismenost

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Ambrožič, M. (1998). Visokošolske knjižnice: razvoj in temeljne značilnosti. V J. Urbanija (Ur.), Zbornik razprav: 10 let Oddelka za bibliotekarstvo: 1987-1997 (str. 89-118). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.

American Library Association Presidental Committee on Information Literacy: final report. (1989). American Library Association, Association of College and Research Libraries. Pridobljeno 21.2.2002 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/nili/ilit1st.html

Dolgan-Petrič, M. (1999). Informacijska pismenost in načrtovanje izobraževanja v visokošolskih knjižnicah. V V. Gradišar (Ur.), Pomen in delo visokošolskih knjižnic: Zbornik referatov (str. 60-75). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze.

Dolgan-Petrič, M., & Pečko Mlekuš, H. (2002). Slovenske visokošolske knjižnice: ogledalo visokega šolstva. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Državna matična služba za knjižničarstvo.

Filo, B. (1991). Knjižnice in pedagoški sistemi. Knjižnica, 35 (2-3), 17-30.

Filo, B. (1992). Informacijska politika. Knjižnica, 36 (2), 9-27.

Information literacy competency standards for higher education. (2000a). American Library Association, Association for College and Research Libraries. Pridobljeno 21.2.2002 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/ilintro.html

Information literacy competency standards for higher education: standards, performance indicators, and outcomes. (2000b). American Library Association, Association for College and Research Libraries. Pridobljeno 21.2.2002 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/ilintro.html

National information policy position paper: information literacy and literacy. (2001). Library and Information Association of New Zealand Aotearoa. Pridobljeno 3.11.2002 s spletne strani: http://www.lianza.org.nz/text_files/literacy.rtf

Novljan, S. (2002). Informacijska pismenost. Knjižnica, 46 (4), 7-24.

Novljan, S., & Steinbuch, M. (2000). Knjižnična informacijska znanja: cilji in vsebine za gimnazije: smernice za izvajanje knjižničnih informacijskih znanj pri obveznih izbirnih vsebinah in medpredmetnih povezavah. Nacionalni kurikularni svet, Razširjena predmetna skupina za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 3.11.2002 s spletne strani: http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/organi/solstvo/viprogrami/pdf/smernicekizgim.pdf

Obvezne izbirne vsebine za gimnazije. (1998). Nacionalni kurikularni svet, Področna kurikularna komisija za gimnazije. Pridobljeno 3.11.2002 s spletne strani: http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/organi/solstvo/viprogrami/pdf/OIVKNJIGA.pdf

Piciga, D. (1998). Nekateri prispevki kognitivne psihologije k iskanju in uporabi informacij. V J. Urbanija (Ur.), Zbornik razprav: 10 let Oddelka za bibliotekarstvo: 1987-1997 (str. 151-167). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.

Piciga, D. (2002). Informacijska pismenost mladih. V M. Velikona (Ur.), Pismenost, participacija in družba znanja (str. 67-77). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

A progress report on information literacy: an update on the American Library Association Presidental Committee on Information Literacy: final report. (1998). American Library Association, Association for College and Research Libraries. Pridobljeno 21.2.2002 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/nili/nili.html

Strokovni kriteriji in merila za visokošolske knjižnice: knjižnično informacijski sistem univerze: predlog. (1989). Ljubljana; Maribor: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za univerzne knjižnice.

Sušec, Z., & Žumer, F. (1998). Informacijsko opismenjevanje: učni načrt za izbirni predmet. Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija za šolske knjižnice. Pridobljeno 3.11.2002 s spletne strani: http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/organi/solstvo/viprogrami/os/9letna/ucni_nacrti/pdf/info.pdf

Sušec, Z., & Žumer, F. (1999). Knjižnična informacijska znanja: cilji in vsebine. Nacionalni kurikularni svet, Medpredmetna kurikularna komisija za šolske knjižnice. Pridobljeno 3.11.2002 s spletne strani: http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/organi/solstvo/viprogrami/os/9letna/ucni_nacrti/pdf/knjizinfo.pdf

Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, 11 (87), 8685-8693.