INFORMACIJSKO RAVNANJE PODIPLOMSKIH ŠTUDENTOV: KVALITATIVNA UPORABNIŠKA ŠTUDIJA

Gorazd Vodeb

Povzetek

Izvleček

Članek predstavlja kvalitativno uporabniško študijo informacijskega ravnanja podiplomskih študentov. Kot teoretska zasnova je bila uporabljena metodologija ustvarjanja smisla Brende Dervin, ki koncipira informacijsko ravnanje kot proces. Avtor je opravil 13 intervjujev po metodi časovnega poteka mikro trenutkov. Po transkripciji je sledila kondenzacija podatkov s pomočjo računalniškega programa za kvalitativno analizo ATLAS/ti. Analiza je potekala kot primerjava momentov instanc ustvarjanja smisla v situaciji posamičnega akterja in med situacijami različnih akterjev. Predstavljene so značilnosti celotnih situacij akterjev. Študenti se najbolj angažirajo pri iskanju in uporabi informacij ob samostojni izdelavi seminarske, magistrske ali doktorske naloge. Predlagani model sestoji iz treh zaporednih tipov vrzeli: vrzeli izbire teme, vrzeli nepoznavanja področja in vrzeli zbiranja literature. Tematiziran je tudi proces pisanja in informacijske navade.

Ključne besede

metodologija ustvarjanja smisla; Brenda Dervin; informacijsko ravnanje; podiplomski študenti; kvalitativno raziskovanje

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Albert, E., Grabrijan, E., Jerič, B, Onuk, N. & Zupanič, S. (1998). Vpliv knjižničarjevega vedenja na uspešnost referenčne službe v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. Knjižnica, 42 (1), 91-105.

Buckland, M. (1991). Information and information systems. Westport: Greenwood.

Cheuk, B. W. (1998). An information seeking and using process model in the workplace: a constructivist approach. Asian Libraries, 7 (12), 375-390.

Cheuk, B. W. & Dervin, B. (1999). A qualitative sense-making study of the information seeking situations faced by profesionals in three workplace contexts. EJC/REC The Electronic Journal of Communication, 9 (2, 3, 4).

Dervin, B. (1983) An overview of sense-making research: Concepts, methods and results to date. Paper presented at the annual meeting of the International Communication Association, Dallas, TX, May. Pridobljeno 2.6.2001 s spletne strani: http://communication.sbs.ohio-state.edu/sense-making/art/artdervin83.html

Dervin, B. (1992). From the mind’s eye of the ‘user’: The sense-making qualitative-quantitative methodology. V J. D. Glazier & R. R. Powell (ur.), Qualitative research in information management (str. 61-84). Englewood: Libraries Unlimited.

Ellis, D. (1989). A behavioral approach to information retrieval system design. Journal of Documentation, 45 (3), 171-212.

Ellis, D., Cox, D. & Hall, C. (1993). A comparison of the information seeking patterns of researchers in the pysical and social sciences. Journal of Documentation, 49 (4), 356-369.

Gorenc, J. (1997). Pomen uporabe kvalitativnega raziskovanja za delo pri referenčnem procesu: Lokalne posebnosti pri postavitvi knjižničnega gradiva po sistemu prostega pristopa na Oddelku za odrasle Knjižnice Mirana Jarca v Novem Mestu. Knjižnica, 41 (2), 217-233.

Kari, J. (2001). Information seeking and interest in paranormal: towards a process model of information action. Doktorska disertacija. Tampere: University of Tampere.

Krippendorff, K. (1981). Content analysis (Sage commtext No. 5). Beverly Hills: Sage.

Kuhlthau, C. C. (1993a). A principle of uncertainty for information seeking. Journal of Documentation, 49 (4), 339-355.

Kuhlthau, C. C. (1993b). Seeking Meaning: a process approach to library and information services. Norwood NJ: Ablex.

Lesnik, B., Kurtovič, M., Mav, A., Ošlaj, D., Štrukelj-Špenko, H., & Piciga, D. (1998). Učinkovitost referenčne službe v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. Knjižnica, 42 (1), 77-90.

Pettigrew, K. E., Fidel, R. & Bruce, H. (2001). Conceptual frameworks in information behaviour. Annual Review of Information Science and Technology (ARIST), 35, 43-78.

Savolainen, R. (1993). The sense-making theory: reviewing the interests of a user-centered approach to information seeking and use. Information Processing and Management, 29 (1), 13-28.

Schamber, L. (2000). Time-Line Interviews and Inductive Content Analysis: Their Effectiveness for Exploring Cognitive Behaviors. Journal of the American Society for Information Science, 51 (8), 734-744.

Šercar, T., Oštir, B., Rogina, A. & Ujević, T. (2001). Proučevanje uporabe elektronskih časopisov: Stičišče informacijske znanosti in sociologije (2. del od 2 delov). COBISS obvestila, 6 (1), 1-26.

Vodeb, G. (2003). Študij uporabnikov in organizacija referalne dejavnosti. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Vodeb, G. (2004). Metodologija ustvarjanja smisla kot teoretska zasnova študija uporabnikov. Knjižnica, 48 (1-2), 9-38.

Wang, P. (1999). Methodologies and methods for user behavioral research. Annual Review of Information Science and Technology (ARIST), 34, 53-99.

Wilson, T. D. (1981). On user studies and information needs. Journal of Documentation, 37 (1), 3-15.

Wilson, T. D. (1999). Models in information behaviour research. Journal of Documentation, 55 (3), 249-270.

Wilson, T. D. (2000). Human Information Behaviour. Informing science, 3 (2), 49-55.