SLOVENSKI FAKSIMILE V 19. IN V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA: PREDMODERNI FAKSIMILE

Mihael Glavan

Povzetek

Izvleček

Tiskarji na področju slovenskih dežel se niso lotili tiska faksimilov vse do začetka 20. stoletja niti niso o tem poprej kaj strokovnega zabeležili. Razvoj slovenskega faksimila se kljub temu pričenja skoraj celo stoletje prej. Predstavljamo ga v soočanju z evropskimi vzporednicami in izčrpno analiziramo starejše slovenske faksimile v predmoderni dobi (1829-1959), ki so bili doslej premalo znani ali celo neznani, predvsem pa strokovnoznanstveno neraziskani. Presenetljivo visoko strokovno raven, tehnološko in uredniško, izkazujejo naši prvi faksimili v 19. stoletju, ki jim je v odločilni meri botroval Jernej Kopitar. Za predmoderni faksimile je s tehnološkega vidika značilno, da že dosega visoko stopnjo preciznega prenosa izvirnega rokopisa ali risbe, pomanjkljiv pa je še glede drugih kriterijev. Prva polovica 20. stoletja kaže na tem področju skromnejšo podobo ali celo zastoj, ker so povezave z Evropo šibkejše, vendar imamo tudi v tem času nekaj zanimivih primerov. V tem obdobju nastane tudi premik od srednjeveških predlóg k novoveškim (Prešernove Poezije), ki odtlej prevladujejo. Glede na strokovna načela, na katerih temelji definicija modernega faksimila, smo Slovenci v obdobju predmodernega faksimila dobili kar 12 enot, od katerih smemo vsaj 4 smatrati za prave faksimile, ker v vseh temeljnih pogledih zadoščajo osnovnim kriterijem.

Ključne besede

faksimile; reprint; kodeks; rokopis; Kopitar Jernej; Prešeren France

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Docen (1807). Docen, Joseph. Anzeige einiger Denkmäler der Slavischen Sprache aus dem X. Jahrhundert. Neuer literaricher Anzeiger (München) 2 (12).

Reisp (1970): Reisp, Branko: Faksimilirane izdaje naših tiskov, rokopisov in grafičnih listov, ki so jih izdale slovenske založbe v letih 1909 do 1969. Knjižnica 14 (1-4), str. 136-146.

Lukan (2000): Lukan, Walter: Jernej Kopitar in evropska znanost v zrcalu njegove zasebne knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2000, str. 25.

Ibrovac (1953): Ibrovac, Miodrag: Kopitar i Francuzi. Beograd: Naučna knjiga, 1953. (Predvsem poglavje 8, str. 110-127.)

Wattenbach (1958): Wattenbach, Wilhelm: Das Schriftwesen in Mittelalter. Graz, 1958.

Verzeichniss der in die Verlassenschaft des Herrn Bartholom. Kopitar ... gehörigen wertvollen Bücher und Handschriften : grossentheils sprachwissenschaftlich, vorzüglich in allen slawischen Sprachen, welche den 1845, Vormittags in den gewöhnlichen Lizitations-Stunden öffentlich versteigert werden. Wien : zu haben a kr. bei Jakob Bader ... und Matth. Kuppitsch, 1845.

Zubrinić (2003): Zubrinić, Darko: Croatian Glagolitic Manuscripts held outside of Croatia. Spletni naslov: http://www.hr/darko/etf/novi.html.

Bernard (1996): Jernej Kopitar in Reimški evangelij. Kopitarjev zbornik. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996, str. 285-92.

Kopitar (1839): Kopitar, Jernej: Hesychii glossographi discipulus, 1839, str. 66. Citirano po izdaji W. Kessler: Bartholomäus Kopitars „Streitschriften“. Neuried: Hieronymus Verlag, 1986.

Uporabljeni viri

Samostojne izdaje BS: Köppen (1827), Kopitar (1836), Janežič (1854), Miklošič (1854, 1861), Vostokov (1865), Małkovsky (1873), Sket (1893), Vondrák (1896), Glokke (1904), Grafenauer (1922), Sievers (1925), Ramovš-Kos (1937), Weingart (1938, 1949), Grivec (1942), Isačenko (1943), Ján (1956), Kolarič (1968), Kronsteiner (1979), Toporišič-Gjurin (1981), SAZU (1992, 1993), Jež (1994, 1995), Mikhailov (1998).

Sobranie slovenskih pamjatnikov, nahodjaščihsja vně Rossii. Sost. Petrom Keppenom. Kn. 1. Pamjatniki sobrannye v Germanii., str. 1-20, priloženija f. I-IX. Gramatičeskija ob’jasnenija na tri stat’i Frenzingejskoj rukopisi, str. 21-86. Sanktpeterburg 1827. NUK, sign. 19889, iz Kopitarjeve zbirke.

Frisinské památky. Jich vznik a význam v slovanském písemnictvú. Podává Václav Vondrák. Praze : J. Otto, 1896, 82 str. Razvrstitev spomenikov od I-III je že taka kakor v izvirniku.

Die Ehre des Herzogthums Krain I/IV Bd. 2. unveränderte Auflage. Rudolfswerth : J. Krajec, 1877–1879.

Das Erz-Herzogthum Kärndten von Johann Weichard Freiherrn von Valvasor. 2. unveränderte Aufl. Rudolfswert : J. Krajec 1882.

Paléographie universelle. Collection de fac-simile d’écriture de tous le peuples et dt tous les temps. Paris: Firmin-Didot, 1839-1841.

Silvestre, Joseph Balthaszar, b. 1791. Champollion-Figeac, M. (Jacques-Joseph), 1778-1867. Champollion-Figeac, Aime Louis, 1813-1894.: Universal palaeography : or, Fac-similes of writings of all nations and periods, copied from the most celebrated and authentic manuscripts in the libraries and archives of France, Italy, Germany, and England / by M. J. B. Silvestre ; accompanied by an historical and descriptive text and introduction by Champollion-Figeac and Aime Champollion, fils ; translated from the French, and edited, with corrections and notes, by Sir Frederic Madden. Place: London : Publisher: H. G. Bohn, Date: 1850. Slovanski delež je vključen v drugi volumen. Signatura dunajskega izvoda: 393138.

Silvestre, Joseph Balthazar (avtor litografij in urednik), Champolion-Figeac, Jacques-Joseph in Aimé, Louis (avtorja besedil): Paléographie Slavonne. Paris: Firmin Didot freres, 1843; 30 folio, avtorjev portret.

Evangelia slavice, quibus olim in Regum Francorum oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecclesia Remensio, vulgo Texte du Sacre. Ad exemplaris similitudinem descripsit et edidit J. B. Silvestre. Evangelia latine vertit eisdemque interpretationem latinam e regione adjecit B. Kopitar. Lutetiae Parisiorum. Imprimerie de Firmin-Didot.

Sazavo-emmauskoe sviatoe blagoviestvovanie, nyněže Rem´skoe = Sazavoemmauzskoje svjatoje blagovestvovanije, nyneze Remeskoje. V češ´skoi Prazě : pečat i bumaga pridvornoi knigopečatni synov Bogumila Gaaze, 1846. 23 cm. NUK, sign. 20368 in 20667.

Kopitarjeva korespondenca v NUK, Rokopisna zbirka, Ms 579.