INFORMACIJSKA PISMENOST

Silva Novljan

Povzetek

Izvleček

Informacijska pismenost je pojem, ki je uveljavljen v teoriji, v praksi pa si utira pot počasneje, v skladu z razumevanjem njegovega pomena in možnostmi za njegovo udejanjanje, ugotavlja avtorica članka. V članku so s temeljnimi deli argumentirane značilnosti informacijske pismenosti, njena kognitivna osnova in njen pomen za posameznika in družbo. Analizirana vsebina pojma je povezana z vsebino knjižničarjevega znanja in delovanja. Iz tega so izpeljane naloge knjižnic in pobuda za oblikovanje skupnih splošnih priporočil za program informacijske pismenosti. Uporabna bi bila kot izhodišče za opredelitev vsebine in ciljev treh nivojev informacijske pismenosti, pri doseganju katerih naj bi sodelovale vse vrste knjižnic, da bi ljudje obvladovali informacijski proces, se uspešno orientirali v informacijskem svetu in našli v njem pomembne informacije zase.

Ključne besede

informacijska pismenost; informacije; izobraževanje uporabnikov; knjižnice

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Cooke, A. (2001). A guide to finding quality information on the internet: selection and evaluation strategies. 2nd ed. London: Library Association Publishing.

Craver, K. W. (1994). School library media centers in the 21th century. London: Greenwood Press.

Dowlin, K., D. Loertscher. (1999). Web-based instruction for continuining education. 65th Ifla conference. Avgust 20-28. Booklet 7, 1-3. C 2.

Everhart, N. (1998). Evaluating the school library media center: analysis techniques and research practises. Englewood: Libraries Unlimited.

Filo, B. (1991). Knjižnice in pedagoški sistemi. Knjižnica, 35 (2-3), 17-30. From library skills to information literacy (1994). Castle Rock: Hi Willow Research and Publishing.

Gardner, H. (1995). Razsežnost uma. Ljubljana: Tangram.

Gawith, G. (2000). Information literacy. Good Teacher, (2), 2.

Henri, J., Hay, L. (1994). Beyond the bibliographic paradigm: User education in the information age. 60th IFLA general conference. Havana, 21.-27. avgust. Booklet 7, 63-71.

Herring, J. (1998). School librarianship. 2nd ed. London: Bingley.

Howard, J. (1991). Information skills and the secondary curriculum. London: The British Library.

Information literacy competency standards fot higher education. (2002). Association of College & Research Libraries. Pridobljeno 15.5.2002 s svetovnega spleta: http://www.ala.org/acrl/ilstandardlo.html

Information power. (1991). Chicago ; London: American Library Association.

Irving, A. (1990). Information skills across the curriculum. 56th IFLA general conference. Stockholm, 18.-24. avgust 1990, Booklet 2, 30-34.

Kamenik, I., & Šircelj, M. (1986). Šolska knjižnica - medioteka v srednjem usmerjenem izobraževanju. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Katz, J. (1993). Najčistejša oblika komuniciranja po dimnih signalih. Razgledi, (30. 4.), 30.

Kert, Z. (1981). Unescov program NATIS. Knjižnica, 25 (1-4), 37-48.

Knjižnična informacijska znanja. Učni načrt. Predlog. (1997). Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet. Področna kurikularna komisija za gimnazije.

Kobe, M. (1971). Nekaj metodičnih napotkov za delo skupinske (razredne) oblike dela z obiskovalci šolske knjižnice. Knjižnica, 15 (3-4), 107-116.

Kuehne, B. (1995). The library-the brain of the school? Scandinavian, 28 (4), 11-19.

Marinko, I. (2002). Razvoj človeških virov za delo v storitveni dejavnosti. Ljubljana: Višja strokovna šola za poslovne sekretarje. (Tipkopis).

McCrank, L. J. (1992). Academic programs for information literacy: theory and structure. RQ, 31 (4), 485-497.

Mazzini, M. (1994). Internet za skeptike. Mladina, (43), 47-50.

Novljan, S. (1998). Informacijska pismenost. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. (Tipkopis).

Novljan, S. (1997). Profesionalizacija kot pogoj za uspeh. Knjižnica, 41 (2-3), 45-56.

Novljan, S. (1996). Sodobne dejavnosti šolske knjižnice s posebnim ozirom na njene bibliopedagoške naloge pri izvajanju izobraževalnega programa učenja branja v osnovni šoli. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Pečjak, S. (1995). Ravni razumevanja in strategije branja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Petek, M. (2000). Pomembnost funkcij knjižničnega kataloga za uporabnike. Knjižnica, 44 (3), 137-148.

Piciga, D. (2000). Informacijska pismenost mladih. V Pismenost, participacija in družba znanja. (str. 67-77). Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.

Popović, M. (1991). Evalvacija sistemov za iskanje informacij. Knjižnica, 35 (2-3), 101-122.

Schierl, Th. (1998). Die Relevanz der Kommunkationswissenschaft fuer des Bibliothekwesens. Buch und Bibliothek, (11-12), 650.

Senica, S. (1999). Funkcije spomina pri knjižničarjih. Knjižnica, 43 (4), 59-78.

Steinbuch, M. (2000). Informacijska pismenost, knjižnična informacijska znanja in prenova gimnazij. Šolska knjižnica, (2), 78-83.

Valentine, P., & Nelson, B. (1988). Sneaky teaching: the role of the school librarian. London: British Library Board.

Zakon o knjižničarstvu. (2001). Ur. list R Slovenije, (87).

Zins, C. (1999). Success-structured search strategy: information retrieval in the age of global information system. 65th Ifla conference. Avgust 20-28. Booklet 6, 71. C :73.

Zupanič, S. (1997). Kognitivni pristop k iskanju in komunikaciji informacij. Knjižnica, 41, (4), 41-54.