NUJNOST RACIONALIZACIJE POSTOPKOV IN DELA V KNJIŽNICAH

Matjaž Žaucer

Povzetek

IZVLEČEK

Prikazana je nujnost racionalizacije dela in postopkov v knjižnicah zaradi spremenjenih zahtev in potreb uporabnikov ter zaradi pričakovanih zaostrenih zahtev okolja. Povzeti so vzroki za spremembe v knjižničarstvu in spremembe v okolju. Analiziran je postopek iskanja s pomočjo UDK v slovenski vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov. Na osnovi praktičnega preizkusa je bilo ugotovljeno, da uporabnik sam v vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov ne more uspešno uporabiti UDK-ja, ker na spletu oziroma v bazi ni prosto na voljo UDK tablic in tudi ne natančnih navodil za iskanje. Iz rezultatov nekaj eksperimentov v splošnih in visokošolskih knjižnicah pa se lahko sklepa, da je pomoč knjižničarjev pri iskanju po UDK nepraktična, zamudnain ne vodi vedno do pravega rezultata. Na osnovi mednarodne primerjave tujih univerzitetnih knjižnic z eno slovensko je bila ugotovljena velika neučinkovitost slednje pri obdelavi gradiva, iz česar se domneva o prezahtevnih ali nedodelanih katalogizacijskih pravilih. Na primeru digitalnih patentnih dokumentov v eni knjižnici je prikazana nezmožnost obdelave velikega števila dokumentov po obstoječih pravilih. V sklepu je podan poziv k racionalnejšim kataložnim pravilom, k dostopnosti kataložnih zapisov direktno s spletnih iskalnikov in k neobveznemu opremljanju zapisov z vrstilci UDK. Ker pa razmere v slovenskih knjižnicah še niso kritične, avtor dvomi v hiter uspeh teh pozivov.

Ključne besede

delo; postopki; racionalizacija; UDK; knjižnice; postavitev knjižničnega gradiva; sistematizacija znanosti; katalogizacija; klasifikacija

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Adamič, Š. (1993, 28. april). Kdo še pozna vrstilec UDK? Delo, 35 (96), 13.

Beaudiquez, M. (2002). What will be the usefulness of national bibliographies in the future? IFLA journal 28 (1), 28-30.

Bibliotheksindex 2007. Die Ergebnisse. B.I.T. Sonderheft 2007: BIX. Der Bibliotheksindex.

Bratož, I. (2005, 9. marec). Težave britanskih knjižnic. Po knjigo v nedeljo zvečer. Delo.

Brophy, P. (2001). The library in the twenty-first century: new services for the information age. London: Library Association.

Creaser, C., Maynard, S., White, S. (2006). LISU Annual Library Statistics 2006. Featuring trend analysis of UK public and academic libraries 1995-2005. Loughborough: LISU.

De Rosa, C. (2005). Perceptions of libraries and information resources : a report to the OCLC membership. Dublin (Ohio): OCLC Online Computer Library Center.

Gorman, M. (2001). Bibliographic control or chaos: an agenda for national bibliographic services in the 21st century. IFLA journal 27 (5/6), 307-313.

Jordan, J. (2003). Cooperating during difficult times. The journal of academic librarianship, 29 (6), 343-345.

Kirkpatrick, K., Morales, M. (2007). The State of America’s Libraries. Funding problems persist for school library media centers, ALA. Pridobljeno 10.7.2007 s

spletne strani http://www.ala.org/ala/pressreleases2007/march2007/

statefundingproblems.htm

Kohl, D.F. (2002). Transferring the academic library organization for service in a budget constrained, digital world: at a point in time. Bibliothek, Forschung und Praxis, 26 (2), 136-142.

Law, D. (1998). Access to the world’s literature: the global strategy. Library review, 47 (5/6), 296-300.

LISU annual library statistics 2003, Managing Information, Dec 2003, 16.

Martin, L.A. (1984). Organizational structure of libraries. Metuchen, New Jersey, London: Scarecrow Press, str. 12.

Quigley, B. (2000). Physics.databases and the Los Alamos e-Print Archive, EContent 23 (5), 22-26.

Piano, J. (1989). UDK in prosti pristop. Knjižnica 33 (3-4), 143-146.

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), Uradni list RS, 73/2003, 11085 - 11091.

Rikowski, R. (2005). Japanese libraries, the GATS and PFI. Managing information, 12 (9), 20.

School Libraries – History. Internet School Library Media Center (ISLMC) School Library History Page. Pridobljeno 10.7.2007 s spletne strani http://falcon.jmu.edu/~ramseyil/libhistory.htm

Shimmon, R. (2002). Report of the secretary general. IFLA journal 28 (5/6), 337-338.

Šauperl, A. (2007a). Nepotrebna klasifikacija. Knjižničarske novice, 17(4-5) 26-28 in pridobljeno 10. 7. 2007 s spletne strani http://www.nuk.uni-lj.si/

knjiznicarskenovice/april2007-kazalo.asp

Šauperl, A. (2007b). Malo znane lastnosti klasifikacije: kratek vpogled v teorijo klasifikacije in njeno uporabo v knjižničnih katalogih. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Zbornik referatov

dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike, str. 83-95.

Zabukovec, V. Vloga psihologije v bibliotekarstvu in informacijski znanosti. V Jubilejni zbornik: Ljubljana: FF UL 2007, Bibliothecaria; 16, str. 117-136.

Žaucer, M. (2005). Primerjava slovenskega splošnega knjižničarstva z evropskim na osnovi podatkov študije LIBECON. Knjižnica 49 (1-2), 187-201.

Žaucer, M. (2006). Izroček 8 za predmet Sodobna organiziranost bibliotekarstva II, 2006/07, pridobljeno 10. 7. 2007 s spletne strani http://www.ctk.uni-lj.si/Users/Zaucer/izrocek8-2.pdf