Uredniška politika

Fokus in obseg

PROGRAMSKA ZASNOVA

Revija Knjižnica (ISSN 0023-2424, e-ISSN 1581-7903) objavlja najnovejša znanstvena spoznanja in strokovne dosežke s področij bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva ter sorodnih ved. Poslanstvo revije Knjižnica je prispevati k razvoju teorije in prakse ter dvigu ravni znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih na teh področjih. Revija objavlja prispevke predvsem iz centralne, jugovzhodne in vzhodne Evrope.

Revija objavlja znanstvene in strokovne prispevke v slovenskem in angleškem jeziku. Izjemoma objavlja tudi znanstvene prispevke v drugih jezikih (nemškem, francoskem, italijanskem, hrvaškem jeziku ...). Druge prispevke, kot so bibliografije, krajši članki, ocene, poročila z znanstvenih in strokovnih posvetovanj, objave dokumentov, obvestil, razpisov ZBDS, njenih strokovnih teles ali področnih društev, pa objavlja le v slovenskem jeziku.

 

Politika rubrik

ČLANKI

Odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Odkljukano Recenzirano

UVODNIK

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

BIBLIOGRAFIJE

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

STROKOVNA PRIZNANJA

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

IN MEMORIAM

Odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

NEOPREDELJENO

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

BIOGRAFIJE

Odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

RECENZIJA KNJIGE

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

TERMINOLOŠKI KOTIČEK

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

NOVOSTI

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

UREDNIŠTVO

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

VRŽENA ROKAVICA

Odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

OBVESTILO O POPRAVKU

Ni odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano

ODMEVI IN POROČILA

Odkljukano Odprto za oddajanje prispevkov Odkljukano Indeksirano Ni odkljukano Recenzirano
 

Recenzijski proces

Splošna načela za recenzije

Recenzijski postopek je anonimen za avtorja in recenzenta. Postopek traja približno od dveh do šestih tednov. Recenzente izbira odgovorni urednik. Recenzirajo se znanstveni in strokovni prispevki, ki ustrezajo navodilom uredništva. Recenzent pregleda sledeče vidike:

  • Vsebina: splošna zanimivost, inovativnost, primernost za objavo v reviji, če je tematika že bila obdelana, se preveri, ali je avtor upošteval ugotovitve preteklih študij.
  • Metodologija: ustreznost uporabljenih metod, vzorčenja, postavljanja in potrjevanja oz. zavračanja hipotez ipd.
  • Struktura oziroma zgradba prispevka: dolžina in razdelitev besedila.
  • Znanstvena oprema: doslednost pri citiranju in navajanju virov, opombe, slikovno gradivo in prikazi ipd.
Objavljeni so prispevki, ki so bili pozitivno ocenjeni s strani recenzenta ter ustrezno dopolnjeni glede na recenzetske in uredniške pripombe.

 

Pogostost publikacije

Revija izide trikrat letno v januarju, juniju in oktobru v dveh enojnih številkah in eni dvojni.

 

Odprt dostop

Vsi članki revije so brezplačno prosto dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki dostopni čim širšemu krogu ljudi in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Založnik avtorjem ne zaračunava stroške za sprejete oziroma objavljene prispevke ("article processing charges", "article submission charges").

 

Etični kodeks revije Knjižnica

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije kot izdajatelja in založnika revije Knjižnica z veliko resnostjo in odgovornostjo nadzirata delo uredništva in zagotavlja, da pridobivanje finančnih sredstev za izdajanje revije, ter drugi viri dohodkov (kot so npr. oglaševanje, ponatisi in drugi komercialni dohodki) nimajo nobenega vpliva na uredniške odločitve. Uredniški odbor in Svet revije Knjižnica nadzirata in usmerjata uredniško politiko ter vse faze objave prispevkov. Ob tem tudi priznavata svoje etične in druge dolžnosti; pomagata pri komunikaciji z avtorji in drugimi revijami in/ali izdajatelji, kjer je to koristno in potrebno.

Revija Knjižnica je recenzirana revija, članki objavljeni v reviji pa predstavljajo pomemben prispevek k razvoju koherentne in ugledne mreže znanja na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti in sorodnih ved ne samo v Sloveniji, ampak s tujimi prispevki tudi v tujini (v Evropi in ZDA). Sama objava članka neposredno odraža kvaliteto dela avtorjev in institucij, ki stojijo za objavo. Zato je potreben dogovor o standardih pričakovanega etičnega obnašanja za vse, ki so vključeni v proces objave: to so avtorji in avtorice, uredniki in urednice (z uredniškim odborom), recenzenti in recenzentke ter izdajatelj (v nadaljevanju je za vse udeležene v procesu objave uporabljena moška oblika, ki pa velja za vse).

Etični kodeks revije Knjižnica temelji na Uredniških smernicah Committee on Publication Ethics (COPE Best Practice Guidelines for Journal Editors) ter na drugih veljavnih uredniških politikah znanstvenih založb.

DOLŽNOSTI AVTORJEV IN AVTORIC

1.      Avtorstvo članka

Avtorstvo je omejeno na tiste sodelavce, ki so pomembno prispevali k zasnovi, oblikovanju, izvedbi ali interpretaciji študije, o kateri se razpravlja. Kot soavtorji morajo biti navedeni vsi, ki so pomembno prispevali k članku. Če so k raziskovalnemu projektu v določenih pomembnih vidikih prispevali tudi drugi, se jim mora avtor za to zahvaliti oziroma jih mora navesti kot sodelavce, ki so prispevali k članku. Avtor, ki predloži članek v objavo oz. v največji meri sodeluje z uredništvom, mora zagotoviti, da so v članku navedeni vsi ustrezni avtorji, in da so vsi soavtorji videli in odobrili končno različico članka ter soglašajo, da se ga odda za objavo.

2.      Izvirnost in plagiatorstvo

Avtorji morajo v postopku priprave člankov preveriti/paziti na izvirnost njihovega dela ter dele in/ali besede drugih avtorjev pravilno citirati v skladu s smernicami in navodili revije Knjižnica. Plagiatorstvo ima veliko oblik, od tega, da nekdo prikaže članek nekoga drugega kot svoj članek, do tega, da kopira ali parafrazira daljše dele članka drugega avtorja (ne da bi ga navedel) ali si prisvaja rezultate raziskav, ki so jih izvajali drugi. Plagiatorstvo v vseh svojih oblikah je neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljivo.

3.      Standardi znanstvenih objav

Podatki, na katerih temelji raziskovalno delo in so predstavljeni v prispevkih, morajo biti točni in natančni. Avtorji prispevkov o izvirnih znanstvenih raziskavah zagotavljajo resničnost podanih opisov o svojem delu in objektivno razpravo o njegovem pomenu. Članki morajo biti opremljeni z znanstvenim aparatom, vsebovati morajo dovolj podrobnosti in referenc, da jih lahko nato navajajo oz. uporabljajo/preverjajo/ponovijo tudi drugi. Napačne ali zavajajoče navedbe veljajo za neetično ravnanje in niso sprejemljive.

4.      Večkratno, ponavljajoče se in hkratno objavljanje

Avtor ne sme objaviti besedil, ki opisujejo eno in isto raziskavo, v več kot eni reviji kot primarno objavo (sekundarne objave na npr. avtorjevi spletni strani s povezavo do uradne objave v reviji Knjižnica so dovoljene). Oddaja istega rokopisa dvema ali več revijam hkrati velja za neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljiva. Avtor v objavo tudi ne sme predložiti besedila, ki je že bilo objavljeno v neki drugi reviji. Objave nekaterih vrst člankov (npr. prevodi) v več kakor eni reviji so včasih opravičljive, če za to obstajajo tehtni razlogi. Avtorji in uredniki revij se morajo glede takšne ponovne objave strinjati. Podatki in interpretacije, ki so navedeni v takšni ponovni objavi, morajo biti isti kakor v prvi objavi, prav tako pa mora biti v primeru ponovne objave prva objava ustrezno omenjena.

5.      Navedbe virov

Avtor mora vedno ustrezno navesti delo drugih. Avtor naj citira vse objave, ki so vplivale na njegovo delo. Informacij, ki jih pridobi zasebno, na primer v pogovoru, korespondenci ali  razpravi s tretjimi osebami, ne sme uporabiti  ali  o  njih  poročati  brez  izrecnega  pisnega dovoljenja vira. Informacij, ki jih pridobi med zaupnim delom, na primer ko recenzira rokopise ali prijave na različne razpise, ne sme uporabiti brez izrecnega pisnega dovoljenja avtorja dela, ki je predloženo v te postopke.

6.      Dostop do raziskovalnih podatkov in njihovo hranjenje

Urednik v procesu pregledovanja članka lahko avtorje prosi, da na vpogled predložijo svoje vire podatkov in da do teh podatkov omogočijo širši javni dostop, če je to mogoče. V vsakem primeru morajo avtorji podatke, ki so bili uporabljeni za raziskovalno delo, hraniti še nekaj časa po objavi.

7.      Varstvo osebnih podatkov

Če  delo  vključuje  raziskave  z  ljudmi  oz.  človeškimi  subjekti,  mora  avtor predložiti izjavo, o skladnosti izvedenih postopkov z veljavnimi zakoni in drugimi smernicami. Predložena mora biti tudi izjava, da so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja in privoljenja sodelujočih v raziskavah. Vedno je potrebno upoštevati tudi pravico do zasebnosti ljudi in zagotavljati varstvo njihovih osebnih podatkov.

8.      Nasprotja interesov

Avtorji morajo v objavah razkriti morebiten finančni ali drug bistveni konflikt interesov, ki bi lahko vplival na rezultate ali interpretacijo njihovega dela. Vsi viri finančne podpore opisanih projektov morajo biti jasno navedeni.

9.      Bistvene napake v objavljenih delih

Če avtor odkrije bistveno napako ali netočnost v lastnem objavljenem delu, je njegova dolžnost, da o tem takoj obvesti urednika revije ali izdajatelja ter sodeluje z urednikom pri umiku oziroma popravi članka. Če urednik ali izdajatelj od tretje osebe izve, da objavljeno delo vsebuje bistveno napako, je avtorjeva dolžnost, da razpravo umakne ali popravi ali pa predloži uredniku dokaze o pravilnosti izvirnega članka. 

DOLŽNOSTI UREDNIKA IN UREDNIŠKEGA ODBORA

1.     Načelo poštenosti

Glavni in odgovorni urednik ocenita primernost intelektualne vsebine prejetih prispevkov ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, versko ali drugo prepričanje, državljanstvo ali politično filozofijo avtorjev.

2.     Načelo zaupnosti

Glavni in odgovorni urednik ter člani uredniškega odbora ne smejo razkrivati informacij o prejetem članku nikomur  drugemu,  razen  ustreznemu  avtorju,  recenzentom  in  potencialnim recenzentom, drugim svetovalcem uredništva in izdajatelju, če je to primerno  in v skladu z uredniško politiko (recenzije so anonimne).

3.     Odločitev glede objave

Uredniki revije Knjižnica so odgovorni glede vsebine  in sprejmejo odločitev o primernosti prejetih člankov za objavo v reviji. Urednik se ravna po uredniški politiki revije in usmeritvah določenih s strani Uredniškega odbora in Sveta revije, omejujejo pa ga vsakokratne veljavne pravne zahteve, ki zadevajo javno klevetanje, kršitve avtorskih pravic in plagiatorstvo. Urednik se pri svojih odločitvah lahko posvetuje z uredniškim odborom ali recenzenti.

4.     Nasprotja interesov

Urednik brez izrecnega dovoljenja avtorja ne sme uporabiti neobjavljenih podatkov, ki so del prejetega gradiva prispevka za objavo, za svoje lastno raziskovalno delo oz. za druge namene. Če je mogoče, naj se urednik vzdrži ocenjevanja članka, katerega vsebina lahko vpliva na konflikt interesov, pa naj bo to zaradi tekmovalnosti, sodelovanja ali drugih razmerij in povezav s katerim od avtorjev, družb in institucij, povezanih s člankom. V takšnih primerih naj o objavi članka presoja uredniški odbor.

5.     Vključenost in sodelovanje v raziskavah

Če se na v objavo predloženi ali že objavljeni članek pojavijo etične pritožbe, se mora urednik skupaj z izdajateljem ustrezno odzvati. Takšen odziv običajno zajema premišljeno presojo tehtnosti etičnih pritožb ali zahtev ter kontaktiranje avtorja, ali pa tudi kontaktiranje relevantnih institucij in raziskovalnih teles. Če je pritožba utemeljena, mora urednik poskrbeti za korekcijo ali umik članka ter ustrezno izjavo ali sporočilo o tem, objavljeno na primernem mestu. Urednik mora obravnavati vsako prijavljeno dejanje neetičnega obnašanja pri objavljanju, tudi če je odkrito več let po objavi.

DOLŽNOSTI RECENZENTOV

1.     Prispevek k uredniškim odločitvam

Strokovna ocena recenzenta pomaga uredniku pri sprejemanju uredniških odločitev in lahko s komunikacijo z avtorjem preko urednika pomaga avtorju izboljšati članek.

2.    Odzivnost

Vsak izbrani recenzent, ki se ne čuti dovolj usposobljenega za pregledovanje raziskave, o kateri poroča članek, ali ki ve, da ne bo mogel v roku opraviti recenzije, je dolžan o tem obvestiti urednika in odstopiti od opravljanja recenzije.

3.   Načelo zaupnosti

Recenzenti morajo vse članke, ki so jih prejeli v pregled, obravnavati kot zaupne dokumente. Ne smejo jih kazati drugim ali o njih razpravljati z drugimi.

4.   Standardi objektivnosti

Recenziranje rokopisov mora biti objektivno. Osebno kritiziranje avtorja ni primerno. Recenzenti morajo svoja stališča izraziti jasno in argumentirano.

5.   Navedbe virov

Recenzenti morajo identificirati ustrezna objavljena dela, ki jih avtorji niso citirali. Vsaka izjava, da se je o nekem opažanju, sklepanju ali dokazovanju poročalo že prej, mora biti podprta z ustreznimi citati. Recenzent mora urednika opozoriti tudi na vsake večje podobnosti ali vsebinsko prekrivanje v objavo predloženega članka s katerim koli drugim člankom, ki ga vsebinsko pozna.

6.    Razkrivanje informacij in konflikti interesov

Recenzent mora zaščitene informacije ali ideje, za katere izve med recenziranjem, ohraniti kot zaupne in jih ne sme uporabiti v osebno korist ali za lastne raziskave brez izrecnega dovoljenja avtorja. Če je mogoče, naj se recenzenti vzdržijo pregledovanja rokopisov, če gre za konflikt interesov, ki izvira iz konkurenčnega razmerja, razmerja sodelovanja ali drugega razmerja ali povezave s katerim koli avtorjem, organizacijo ali institucijo, povezano s člankom.

 

Naloge uredniških odborov

Uredniški odbor ima naslednje naloge:

- sprejema uredniško politiko in programsko zasnovo revije za določeno časovno obdobje,

- obravnava predloge in pripombe bralcev revije, 

- obravnava pobude, mnenja in predloge, ki se nanašajo na urejanje revije,

- obravnava vprašanja, povezana z urejanjem in izdajanjem revije,

- daje pobude za obravnavo aktualnih vprašanj uredniškemu svetu,

- daje predloge za sodelovanje s sorodnimi revijami doma in na tujem.

 

Mednarodni uredniški odbor daje predloge in pobude za vsebinsko zasnovo revije, zlasti za mednarodne številke, sodeluje pri pridobivanju prispevkov in vzpostavljanju stikov s tujimi avtorji in recenzenti ter s sorodnimi revijami na tujem.